1110

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1080.  1090.  1100.  - 1110. -  1120.  1130.  1140.
Leta: 1107 · 1108 · 1109 · 1110 · 1111 · 1112 · 1113
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1110 (MCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

Pot norveške križarske odprave in poimenovanja krajev iz Sage o Sigurdu
  • Češka: odstavljeni pretenednt za češki vojvodski prestol Borživoj II. se ob podpori poljskega vojvode Boleslava Krivoustega vrne na češko, vendar ga porazita novi češki vojvoda Vladislav I. in rimsko-nemški cesar Henrik V.
  • → Še istega leta poskuša Boleslav nastaviti mlajšega Vladislavovega brata Sobeslava I.. V bitki pri Trutini porazi Vladislava in Henrika V., vendar po zmagi iz neznanega razloga opusti načrte in se vrne na Poljsko. 1117
  • Po propadlih pogajanjih med cesarjem Henrikom V. in papežem Pashalom II. Henrik vdre v Italijo. Henrik V. se namreč ni hotel odpovedati pravici do investiture. 1111
  • Začne se gradnja Opatije Fontevraud, grofija Anjou, Francija.
  • Konča se najstarejši ruski letopis »Zgodovina minulih let«, ki opisuje zgodovino Kijevske Rusije od leta 850 do 1110.
  • Švedska: Inge Mlajši postane sokralj poleg kralja Filipa.
  • V Normandiji se proti angleškemu kralju Henriku I. (neuspešno) bori Vilijem Clito, nezakonski sin Henrikovega brata Roberta Curthosa.
  • Zaroka in kronanje Matilde, hčerke angleškega kralja Henrika I. za rimsko-nemško cesarico. Poroka s Henrikom V.: 1114
  • Rekonkvista: Almoravidi si podredijo Zaragozo, še zadnjo neodvisno taifo in zaveznico Kastiljcev.
  • Umrlega kastiljskega kralja Alfonza VI. nasledi kot titularni nosilec njegov vnuk Alfonso Raimúndez, ki izhaja iz prvega zakona Alfonzove hčerke Urake z galicijskim grofom Rajmondom Burgundskim. Regentstvo v Kastiliji, ki vključuje kraljestva Leon, Galicijo in Toledo je v domeni Urake do njene smrti. 1126
  • Med novopečenima zakoncema kraljem Alfonzom I. Aragonskim in njegovo sporogo Urako Kastiljsko sprva majhni konflikti v letu dni preidejo v odkrito sovražnost. Uraka soproga Alfonza I. obtoži fizičnega maltretiranja ter ga zapusti. 1111
  • Rekonkvista: Kraljevina Aragon zavzame mavrski trdnjavi Egea in Juslibol.

Norveški križarski pohod v Sveti deželi[uredi | uredi kodo]

  • poleti - Norveška križarska flota pod vodstvom kralja Sigurda prispe v Akkon in se sprva odpravi na romanje v Jeruzalem.↓
  • 19. oktober → Jeruzalemski kralj Baldvin I. začne oblegati Sidon, ki je še pod upravo Fatimidov. Z morja Baldvinu asistirajo Norvežani in Benečani.↓
  • 5. december → Križarji zavzamejo Sidon.
  • Istega leta križarji zavzamejo Bejrut za Kraljevino Jeruzalem.
  • Antiohijski regent Tankred osvoji za grofijo Tripoli utrdbo Ḥiṣn al Akrad, oziroma kasneje imenovan Krak des Chevaliers.

Ostalo po svetu[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]