1256

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1220.  1230.  1240.  - 1250. -  1260.  1270.  1280.
Leta: 1253 · 1254 · 1255 · 1256 · 1257 · 1258 · 1259
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1256 (MCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

Mongolski imperializem[uredi | uredi kodo]

Ostanki utrdbe Alamut.
  • januar - Mongolska armada, ki jo vodita Hulagu[1] in Baidžu začne z invazijami na Bližnjem vzhodu: ustanovitev kanata Ilkanat (1256–1335).
  • oktober - Baidžu dobi nalogo, da od Kajkavsa II., seldžuškega sultana Sultanata Rum, izterja zaostali tribut. Baidžu premaga seldžuško vojsko, Kajkavs pobegne v bizantinsko Evropo. Verjetno je odgovoren za umor njegovega brata in sovladarja Kejkubada II., ki je za brezpogojno kapitulacijo proti Mongolom. Nehvaležna naloga pomiritve z Mongoli je na ramenih zadnjega od bratov Kilidža Arslana IV.
  • 15. december - Mongoli pod vodstvom Hulaguja uničijo gorsko utrdbo Asasinov Alamut. Skupaj s trdnjavo je uničena glavna knjižnica tega reda teh Nizari Izmailitov.
  • Mongoli načrtno uničujejo več kot 4000 let stare namakalne sisteme v Mezopotamiji, ki so jih postavili že Sumerci. Pustošenje Mezopotamije je del predpriprav na invazijo na ajubidsko Sirijo in bagdadski Abasidski kalifat. V nekaj letih pade ocenjeno število 25 milijonov prebivalcev na slab milijon in pol. Namakalni sistemi niso nikoli več obnovljeni.
  • Novi mongolski kan Zlate horde Sartak prispe v Karakorum, kjer se pokloni vrhovnemu kanu Möngkeju. Na poti nazaj domov umre, ni gotovo kako in zakaj. Nasledi ga sin (ali mlajši brat) Ulagači. 1257
  • Möngke Kan odvzame južni Kavkaz[2] Zlati hordi in ga priključi Ilkanatu. 1262
  • Popis prebivalstva v Mongolskem imperiju 1252-59.

Gibelini vs. gvelfi[uredi | uredi kodo]

  • 28. januar - Umorjen je holandski grof in nemški gvelfovski kralj Vilijem II. Holandski, ki se skupaj s konjem je na poti domov izgubil in prečkal zaledenelo jezero, ko je led popustil. Njegovo ranljivost izkoristijo nikoli pokorjeni Frizijci, ki so opazili grofovo nesrečo.
    • V grofijah Holandija in Zeelandija ga nasledi mladoletni sin Florijan V.. Za skrbstvo nad njim in s tem regentstvo nad grofijama se borita njegov stric Florijan de Voogd in teta Adela Holandska.
    • Za nemško krono se potegujeta dva kandidata: takrat najbogatejši Anglež Rihard Cornwallski[3] in kastiljski kralj Alfonz X.[4]. Rihard Cornwallski dobi od sedmih elektorskih glasov štiri[5], "poraženi" Alfonz X. ostale tri.[6] 1257
Spominska polšča ob 750. obletnici odprave tlačanstva v Bologni. Razlogi za odpravo so bili takrat bolj verski kot ekonomski.
  • 25. avgust - Gvelfsko mesto Bologna odpravi tlačanstvo. Razlog je velika izguba nižjega plemstva v vojnah z gibelini. Po dekretu Liber Paradisus je osvobojenih okoli 6.000 tlačanov, ki si jih je lastilo okoli 400 plemičev. Le-ti so z odškodnino izplačani iz mestne zakladnice. Osvobojencem je dodeljeno državljanstvo in odmerjene so jim mestne četrti.
  • Hujša epidemija prizadane vojski tako gibelinov kot gvelfov. Ena od žrtev je Friderikov nezakonski sin Friderik Antiohijski.

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Neznan datum

Smrti[uredi | uredi kodo]

Neznan datum

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Mlajši brat Möngke Kana
  2. današnji Azerbajdžan
  3. Preko braunschweigovske, (g)velfovske sorodstvene linije
  4. Preko švabske, štaufovske/gibelinske sorodstvene linije
  5. Köln, Mainz, Palatinat in Češko.
  6. Saško, Brandenburg, Trier
  7. 23°30′N 39°28′E / 23.5°N 39.47°E / 23.5; 39.47

Glej tudi[uredi | uredi kodo]