Otokar IV. Štajerski
| Otokar IV. Štajerski | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 19. avgust 1163 ali 1163[1][2] |
| Smrt | 8. maj 1192 ali 1192[1][2] |
| Državljanstvo | Avstrija[3][1][…] |
| Poklic | fevdalec |
Otokar IV. (Štajerski) (tudi Otakar IV.) (* 19. avgust 1163 † 8. maj 1192), iz rodbine Traungaucev/Otakarjev, je bil štajerski mejni grof , od leta 1180 dalje pa je kot Otokar I. bil prvi štajerski vojvoda.
Življenje[uredi | uredi kodo]
Otokar je bil sin štajerskega mejnega grofa Otokarja III.
Za časa njegove vladavine je Štajerska iz mejne grofije, podrejene Bavarski napredovala v neodvisno vojvodino.
Otokar je leta 1165 z ustanovno listino potrdil ustanovitev Žičke kartuzije , ki jo je okoli leta 1160 ustanovil njegov oče, štajerski mejni grof Otokar III. Štajerski. [4]
Na smrt bolni Otokar, ki se je na križarskem pohodu okužil z gobavostjo in ni imel potomcev, je leta 1186 s cesarjevim soglasjem z Leopoldom V., avstrijskim vojvodo in njegovim sinom Frederikom sklenil pogodbo (potrjeno na državnem zboru 1187), da po Traungaucih podedujejo njihove posesti štajerski Babenberžani.
Pokopan je bil v redovni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Žički Kartuziji, v t.i. Otokarjevi kapeli. Po razpustitvi kartuzije so njegove posmrtne ostanke leta 1827 premestili v cistercijanski samostan Rein blizu Gradca.
V cerkvi sv. Areha je otokarjeva marmorna nagrobna plošča, ki jo umetnostni zgodovinarji datirajo v sredino 13. stoletja in je bila iz Žičke kartuzije med leti 1756 in 1848 preseljena v cerkev sv. Areha, kjer je še danes. Zaradi pokojnikovega nekoliko kroni podobnega vojvodskega klobuka na njej so dolgo domnevali, da gre za relief sv. Henrika.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Record #142372382 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 https://data.cerl.org/thesaurus/cnp01272600
- ↑ Virtualna mednarodna normativna datoteka — [Dublin, Ohio]: OCLC, 2003.
- ↑ Curk Jože, Samostani na Slovenskem:do leta 1780, stran 427
