1240

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1210.  1220.  1230.  - 1240. -  1250.  1260.  1270.
Leta: 1237 · 1238 · 1239 · 1240 · 1241 · 1242 · 1243
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1240 (MCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Osvojitve Mongolov[uredi | uredi kodo]

  • S predajo zadnjih gruzijskih princev mongolski general Čormagan zaključi z osvajanjem Transkavkazije.
  • Invazija na Tibet: mongolski general Godan Kan[1] vpade s tremi tumni [2] v Tibet. Ni povsem jasno, zakaj so Mongoli zasedli sicer geografsko neprijazni in nestrateški Tibet. Razlog je verjetno neplačilo tributa.
  • Mongolska princa Büri[3] in Güyük[4] užalita Batu Kana[5]. Vrhovni kan Ögedej ju odpokliče iz Evrope v Mongolijo, kjer ju ostro okara.
Mongolsko zavzetje Kijeva. Dediči Kijevske Rusije so zdaj ostali le še Kraljevina Galicija in Novgorodska republika.
  • Galicijski kralj Daniel osvoji politično nezasedeni Kijev. Da bi mesto ubranil pred Mongoli, ga prepusti svojemu vojvodi Dimitriju.
  • 6. december - Po tednu dni obleganja Mongoli pod poveljstvom Batu kana zavzamejo Kijev.
    • Po zavzetju Kijeva nemudoma sledi ofenziva na Poljsko. Ofenzivo vodi Orda Kan[6] z zgolj enim tumnom[7]. Glavni namen invazije je, da si Mongoli zavarujejo bok ob prihajajoči invaziji na Ogrsko. 1241

Križarska vojna baronov 1239-1241[uredi | uredi kodo]

  • Navarski kralj Teobald I. se sporazume z ajubidskim egiptovskim sultanom Al-Adilom II. in damaščanskim vladarjem As-Salihom Ismailom, ki v zameno za mir predata križarjem vsak nekaj ozemlja. Al-Adil II. strateški Askalon, As-Salih Ismail razširi tamponsko cono v svojo škodo in preda za krščanstvo pomembna sveta mesta, Betlehem, Nazaret in večino Galileje.
    • Jeruzalemsko kraljestvo se brez boja razširi skoraj do meja pred tretjo križarsko vojno (←1186). Razlika je, da je večina utrdb razrušenih in so zato priključene pokrajine praktično nebranljive.
  • september - Ker meni, da je dosegel svoje, se Teobald I. vrne v Evropo. Križarji so nad Teobaldovimi diplomatskimi pridobitvami razočarani. ↓
  • oktober → Nedolgo po Teobaldovem odhodu v Sveto deželo prispe angleški grof Rihard Cornwallski[8], eden takrat najbogatejših Evropejcev. Tudi ta zavzame diplomatsko držo in začne s pogajanji za izpustitev vojnih ujetnikov. 1241
  • Umrlega velikega mojstra vitezov hospitalcev Bertranda de Compsa nasledi Pierre de Vielle-Bride, 18. po seznamu.

Zdrahe med Ajubidi in vzpon mamelukov[uredi | uredi kodo]

  • Emir Keraka An-Nasir Davud izpusti bivšega damaščanskega sultana (in bratranca) Al-Malika al-Saliha. ↓
  • → Egiptovski dvor je nezadovoljen z vladanjem sultana Al-Adila II., ki je bil popustljiv do križarjev, hkrati pa se je izkazal za nesposobnega vladarja. Prestol ponudi Al-Malik al-Salihu. ↓
  • junij → Al-Malik al-Salih triumfalno vstopi v Kairo in se polasti prestola. Brata in odstavljenega sultana Al-Adila II. vrže v temnico. Ker je položaj novega sultana daleč od zavarovanega in nanj prežijo morilci, se zapre v citadelo.
  • julij - Damaščanski sultan As-Salih Ismail in Rihard Cornwallski (po pooblastilu voditelja križarjev Teobalda I. Navarskega) ratificirata mirovni sporazum in predajo obmejnega pasu Jeruzalemski kraljevini. As-Salih Ismail želi križarje uporabiti proti Egiptu, kjer ga je prehitel njegov brat in rival Al-Malik al-Salih. Prav tako se pobota s keraškim emirjem An-Nasirjem Davudom, ki je nespametno izpustil Al-Malika iz ujetništva.
  • Al-Malik ukaže na tržnici kupiti okoli tisoč sužnjev iz ljudstva Kipčakov. Mongolska osvajanja so z neizmerno ponudbo znižala ceno sužnjev. Kupljene sužnje ukaže nato izuriti v elitne vojščake - mameluke. 1244

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Bitka pri Nevi: vikinški časi Švedov so nepreklicno minuli.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Ibn Arabi (1165-1240)

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Ögedejev drugi sin
  2. ^ 30.000 bojevnikov
  3. ^ vnuk Čagataja, pranečak vrhovnega kana Ögedeja
  4. ^ Ögedejev prvi sin, prestolonaslednik
  5. ^ kana Džočijevega ulusa, bodoče Zlate horde
  6. ^ Džočijev sin, mlajši brat Batu Kana
  7. ^ 10.000 konjenikov
  8. ^ Mlajši brat angleškega kralja Henrika III.
  9. ^ dedni naziv grofov Albona, Comtes d'Albon

Glej tudi[uredi | uredi kodo]