1173

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1140.  1150.  1160.  - 1170. -  1180.  1190.  1200.
Leta: 1170 · 1171 · 1172 · 1173 · 1174 · 1175 · 1176
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1173 (MCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

Veliki upor 1173-1174[uredi | uredi kodo]

Henrik II. je Veliki upor v letih 1173-74 dojemal kot božjo kazen za umor canterburyjskega nadškofa Thomasa Becketa.
  • Angleški kralj Henrik II. se sooči z resnim uporom starejših sinov: Henrika Mladega kralja, Godfreja II. Bretonskega in Riharda Poitierškega. V uporu ne sodeluje najmlajši princ Ivan. ↓
  • → Upor začne najstarejši Henrik Mladi kralj, ki je kljub nazivu kralja, v izvršilni oblasti kronično podhranjen, poleg tega je bil od Henrika II. umorjeni canterburyjski nadškof Tomaž Becket njegov tutor. Poleg bratov se uporu pridružijo številni baroni in od Henrika II. odtujena kraljica Eleanora Akvitanska, podporo upornikom izkažeta francoski kralj Ludvik VII. in škotski Vilijem Lev.
  • marec - Henrik Mladi kralj se umakne z angleškega dvora.
  • april - Začetek oboroženega upora. Henrik II. kljub trem odprtim frontam v Normandiji (Bretanija, Vexin, Flandrija) ubrani vse napade, prav tako zavrne poskus Škotov v Northumbriji.
  • aprila ali maja - Henrik II. aretira kraljico in soprogo Eleanoro Akvitansko, ker je podpirala njune sinove v boju proti očetu. Eleanora ostane v zaporu oziroma nadzorovanem priporu vse do Henrikove smrti (→ 1189).
    • Začetek precej odkritega ljubezenskega razmerja med Henrikom II. in njegovo ljubico Rozamundo Clifford. Henrik II. išče vse načine, da bi razveljavil zakon z Eleanoro, a brez uspeha.
  • Vodja normanskih uporniških baronov Robert de Beaumont, 3. grof Leicester, preide Kanalski preliv, da bi združil sile z angleškimi uporniškimi baroni, ki jih vodi Hugh Bigod, 1. grof Norfolk. ↓
  • 17. oktoberBitka pri Fornhamu: rojalistične sile, ki imajo močno podporo lokalnega prebivalstva, porazijo uporniško vojsko grofa Leicesterja. V bitki sta ujeta tako grof Leicester kot njegova soproga Petronila, ki je sodelovala v uporu.
  • Kljub neuspehom upora ni konec in se po vmesnem zimskem zatišju nadaljuje naslednje leto

Ostalo po Evropi[uredi | uredi kodo]

Lokacija današnjega okrožja Beja na Portugalskem. Portugalci so v slabi polovici stoletja napredovali daleč na jug.
  • Almohadski kalif Abu Jakub Jusuf poskusi ponovno naseliti mesto Beja v zahodni Andaluziji. Ker pa zaradi vojnih razmer ni zanimanja za naselitev, muslimansko zaledje okoli Beje izgubi pomembno gospodarsko središče.
  • Po smrti švedskega protikralja Kola Sverkersona, ki je nadzoroval Gotlandiji, nadzor nad celotno Švedsko dobi kralj Knut I.
  • Francoski mistik Peter Valdes s pridiganjem osnuje krščansko versko ločino valdezijancev.

Azija[uredi | uredi kodo]

Afrika[uredi | uredi kodo]

  • Vohuni almohadskega kalifa Abu Jakuba Jusufa odkrijejo korespondenco med portugalskim vitezom Geraldom Neustrašnim, ki se je prostovoljno pridružil Almohadom, in njegovim bivšim suverenom portugalskim kraljem Afonzom I. ter Geralda po hitrem postopku usmrtijo.
  • Egipt: Nubijci ponovno poskusijo z zavzetjem Asuana, tokrat jih Saladinov brat Turan-Šah prežene in jim sledi v Nubijo.↓
  • → Saladin pošlje velik vojni plen Nur ad-Dinu. Njegova oborožena karavana na poti v Damask, ki poteka preko križarskega ozemlja, počisti z beduini, ki so križarje obveščali o premikih Saladinove vojske.
  • Saladinova invazija na Jemen na jugu Arabskega polotoka. Odpravo vodi njegov brat Turan-Šah, ki zavzame Jemen za vsak primer, če bi Nur ad-Din nadvladal Saladina in ga izgnal. 1174

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]