1217

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1180.  1190.  1200.  - 1210. -  1220.  1230.  1240.
Leta: 1214 · 1215 · 1216 · 1217 · 1218 · 1219 · 1220
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1217 (MCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Prva baronska vojna[uredi | uredi kodo]

  • Ker dobi vojna vse značilnosti angleško-francoske vojne, še več upornih baronov zamenja politične tabore in se priključi rojalistom ter s tem priseže zvestobo mladoletnemu angleškemu kralju Henriku III. proti francoski vojski Ludvika VIII.
  • Ker izgubi Ludvik veliko mož, poskusi dobiti nove okrepitve iz Francije, ki jih dovaža najemniški pirat Evstacij Menih. Na poti proti jugu do obale je Ludvikova vojska izpostavljena gverilskim napadom, zato izgubi še več mož.
  • 12. maj - Čezmorsko komunikacijo s Francijo ovira rojalistični Dover, zato ga sklene Ludvik z na novo prispelimi silami ponovno oblegati, kar pa je slabo za ostale uporne barone, ki jim v boju proti rojalistom tudi kronično primanjkuje vojske.
  • 15. maj - Bitka pri Lincolnu: rojalisti pod vodstvom kambronormanskega grofa Williama Marshala odločujoče porazijo uporne barone pod vodstvom francoskega grofa du Percheja. Po zmagi oplenijo mesto Lincoln.
Poraz upornih baronov pri Lincolnu je potisnil francoskega princa nazaj na obalo.
  • avgust - Bitka pri Dovru: pod vodstvom najemniškega pirata Evstacija Meniha prispejo čez Kanal nove francoske okrepitve. Še preden se izkrcajo, jih preseneti angleška flota, ki jo vodi Hubert de Burgh, 1. grof Kent. Angleži se poslužijo kemičnega vojskovanja, saj izkoristijo vetrovne razmere in Francoze zaslepijo z apnom ter nato uničijo tri četrtine njihove flote. Evstacij Menih pobegne.
  • 24. avgust - Bitka pri Sandwichu: končna in odločujoča zmaga rojalistov proti upornim baronom in Francozom. V pomorski bitki Angleži ponovno izkoristijo vetrovne razmere in s pomočjo lokostrelcev odločijo bitko. Pirata Evstacija Meniha na mestu obglavijo, ostale pridržijo za odkupnine.↓
  • 11. september → Sklenjen je mirovni Sporazum v Lambehtu. Francoski kronski princ Ludvik VIII. se odpove angleški kroni, angleškim upornikom je v zameno za amnestijo naloženo, da financirajo umik francoske vojske in izplačajo Ludviku odškodnino.
  • Velika listina sovoboščin je ponovno revidirana. Tokrat so dodani členi, ki omogočajo svobodnjakom prost dostop do kraljevih gozdov in izkoriščanje njihovih virov.

Rekonkvista in peta križarska vojna[uredi | uredi kodo]

Zavzetje mavrske utrdbe Alcácer do Sal napoveduje novo agresivno politiko krščanskih kraljestev proti Mavrom v Al-Andaluzu.
  • oktober - Akkon: vojni posvet zbranih voditeljev križarjev, predstavniki viteških redov in jeruzalemske krone.
  • 18. oktober - Ko prispejo še Kastiljci, se mesto Alcácer do Sal preda Portugalcem. Nemški križarji potem nadaljujejo pomorsko pot proti Sveti deželi.
  • november - Zarotnik Álvaro Núñez je ujet in prisiljen da preda svoje gradove novemu kastiljskemu kralju Ferdinandu III.
  • 10. november - Sirsko-egiptovskega sultana Al-Adila doleti nova križarska vojna povsem nepripravljenega. Tega dne ga premaga avstrijsko-ogrska vojska blizu Betsajde. Sirci se umaknejo nazaj v utrjena mesta. Reši jih predvsem okoliščina, da so napadi avstrijsko-ogrskih križarjev predvsem ekspedicijski, saj je bil že na Četrtem lateranskem koncilu za glavni cilj napada izbran Egipt. 1218
  • september - Francozi se večinoma ne udeležijo pete križarske vojne, ker so polno zaposleni z albižansko križarsko vojno. Uporniška vojska pod vodstvom grofa Rajmonda VI. preide v protiofenzivo in zavzame Toulouse. Križarji pod vodstvom Simona Montforškega prično oblegati mesto. 1218

Ostalo po Evropi[uredi | uredi kodo]

Azija[uredi | uredi kodo]

  • Medtem ko mongolski general Džebe (Puščica) vodi uspešno vojaško kampanjo proti Karakitanom in njihovemu voditelju Kučluku, Džingiskan pooblasti generala Mukalija za vojaške operacije na severu Kitajske. Še isto leto Mukali opustoši rodovitne province Hebei, Shandong in severni Shaanxi.
  • Vojska cesarstva Jin napade cesarstvo Južni Song in s tem prekrši večdesetletno premirje s to dinastijo. Zaradi težavnega položaja na severu z Mongoli upajo na širitev proti jugu.
  • Razpon horezmijskega cesarstva doseže vrhunec. Horezmijski šah Muhamed II. nadzoruje osrednjo Azijo od Transoksanje do Perzijskega zaliva. Od abasidskega kalifa Al-Nasirja zahteva, da se mu podredi, kar ta kategorično zavrne. Horezmijsko vojsko med prečkanjem gorovja Zagros onemogoči snežni vihar. 1218

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Nekoliko razširjen hadž andaluzijskega popotnika Ibn Džubairja se zaključi v Aleksandriji.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]