1166

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1130.  1140.  1150.  - 1160. -  1170.  1180.  1190.
Leta: 1163 · 1164 · 1165 · 1166 · 1167 · 1168 · 1169
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1166 (MCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

Spomenik Geraldu Neustrašnemu v Evori. Glava Mavra, ki jo Gerald drži v roki, ni ravno spodbudna za medverski dialog.

Sicilija[uredi | uredi kodo]

  • 7. maj - Po smrti sicilskega kralja Vilijema I., ki je poleg Sicilije obvladoval ves južni del italjanskega škornja, Kraljevino Sicilijo podeduje mladoletni sin Vilijem II., z izjemo Kneževine Kapue, ki jo podeduje mlajši sin Henrik. Regentstvo prevzame kraljica-mati Margareta Navarska. Ker je potrebovala zaveznike, je med prvimi ukrepi razglasila splošno amnestijo. ↓
  • → Margareta Navarska vrhovni izvršilni položaj imenuje spreobrnjenega glavnega evnuha Ahmeda es-Sikelija, s pojemljivim imenom 'Peter'. Ne zaupa namreč domačemu plemstvu. ↓
  • → Imenovanje spreobrnjenega Petra za vrhovnega kanclerja spodbudi niz zarot, zato postanejo zanj razmere na dvoru nevzdržne. Peter opleni zakladnico in natovorjen pobegne v severno Afriko, kjer stopi v službo Almohadov. Seveda se na poti spreobrne nazaj v islam.↓
  • → Osramočena (in osamljena) regentinja Margareta Navarska imenuje novega vrhovnega kanclerja Riharda iz Mandre, ki pa se z enim od nasprotnikov zaplete v dvoboj, zato ga odslovi na celino v Apulijo. ↓
  • → Na Sicilijo prispe Margaretin brat Henrik Navarski, ki pa mu, da bi se ga (kljub teževam) znebila, preda v fevd grofijo Montescaglioso na celini. Regentinja vlado končno zaupa drugemu sorodniku Štefanu iz Percheja. 1167

Srbija[uredi | uredi kodo]

  • Bizantinski cesar Manuel I. Komnen odstavi srbskega velikega župana Raške Deso Uroševića in na njegov položaj nastavi Tihomirja, ki si oblast razdeli še s tremi brati: Strahimirjem, Miroslavom in Štefanom Nemanjo.↓
  • → Štefan Njemanja začne brez Tihomirjeve vednosti graditi cerkveni objekt, zato ga Tihomir aretira. ↓
  • → Cerkev stopi na stran Štefana Njemanje, Štefana osvobodijo njegovi privrženci in na hitro mu uspe zbrati vojsko, s katero odstavi Tihomirja. ↓
  • → Cesar Manuel, ki ga je Štefan Njemanja dve leti prej spremljal na pohodu proti Ogrski, podpre novega vladarja. Začetek dinastije Nemanjićev.

Četrta italijanska odprava[uredi | uredi kodo]

  • Rimsko-nemški cesar Friderik I. Barbarossa razreši kratko državljansko lokalno vojno med hišo Welf in palatinskim grofom Hugom II. Tübingenškim. Barbarossa svojo podporo nagne v korist Velfov, ker potrebuje njihovo podporo pri osvajanju Italije (so titularni mejni grofi Toskane).
  • oktober - Friderik se z vojsko odpravi proti Italiji. Glavni cilj je discipliniranje nepokornega papeža Aleksandra III. in kronanje soproge Beatrike za cesarico.
  • Pohodu se ne pridruži drugi najmočnejši vladar Nemčije bavarski in saški vojvoda Henrik Lev, ki načrtuje novo invazijo na slovanska ozemlja na severovzhodu Nemčije. 1167

Ostalo po Evropi[uredi | uredi kodo]

Braunschweigovski lev, original v muzeju. Visok je 1.78 metra.
  • Rekonkvista: nepričakovani uspehi portugalskega viteza Geralda Neustrašnega, ki z izjemno dobro izurjenim gverilskim vodom zavzema eno mavrsko mesto za drugim, vzdramijo Iberski pollotok. Ker so njegove osvojitve posegle v interesno območje Kraljevine Leon in celo Kastilije, se oblikuje nenavadna koalicija vseh proti njemu: kraljevin Leona (Ferdinand II.), Kastilije (Sančo III.), Almohadskega kalifata (Abu Jakub Jusuf), podporo pa mu zadrži celo njegov suveren portugalski kralj Afonz I.. 1167
  • Provanso, grofijo umrlega provansalskega grofa Rajmonda Berengarja II., podeduje enoletna hči Dulčeja II., ki je v zakon obljubljena sosednjemu touluškemu grofu Rajmondu V.. Oporoko nemudoma spodbija aragonski kralj in barcelonski grof Alfonz I., ki kot najbližji moški naslednik umrlega zahteva dediščino zase ter se s hitro akcijo polasti Provanse.
  • Anžuvinski imperij: to leto se angleški kralj Henrik II. osredotoči na Vojvodino Bretanijo in v abdikacijo prisilil šibkega vojvodo Konana IV., saj so njegovo oblast že prej večinoma spodnesli lokalni baroni. Vojvodino je nominalno podedovala Konanova edinka Konstanca, ki pa jo je Henrik II. poročil s svojim četrtim sinom Godfrejem II.
  • Henrik II. reformira kazensko pravo na osnovi porotnih sodišč z udeležbo zapriseženih porotnikov, ki so preverjali dejstva o določeni pritožbi. Sodbe so se začele zapisovati. S tem se je odpovedal pogosto bolečim pravnim praksam, npr. preizkus z vrelo vodo, ognjem, dvoboji,ipd., pri katerih naj bi Bog domnevno obvaroval nedolžno osebo pred poškodbami.
  • V viteza je povzdignjen William Marshal, kasneje eden najboljših turnirskih dvobojevalcev v srednjem veku.
  • Dokončan je bronasti Braunschweigovski lev, ki so ga ulili po naročilu bavarskega in saškega vojvode Henrika Leva.

Azija[uredi | uredi kodo]

Bližnji vzhod[uredi | uredi kodo]

Daljni vzhod[uredi | uredi kodo]

Afrika[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]