Pojdi na vsebino

1202

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1170.  1180.  1190.  - 1200. -  1210.  1220.  1230.
Leta: 1199 · 1200 · 1201 · 1202 · 1203 · 1204 · 1205
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1202 (MCCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Dogodki

[uredi | uredi kodo]

Slovenija

[uredi | uredi kodo]
Romantična upodobitev bretonskega vojvode Arturja (levo) in njegovega paznika, ki je zavrnil ukaz kralja Ivana, da dečka iznakazi.

Evropa

[uredi | uredi kodo]

Angleško-francoska vojna 1202-1214

[uredi | uredi kodo]
  • Iz spora med angleškim kraljem Ivanom in vazalno hišo Lusignanskih iz Poitouja se razvije nova angleško-francoska vojna (1202-14). Ker se Ivan, ki je hkrati grof Poitouja, noče zagovarjati pred francoskim kraljem Filipom II., le-ta prepiše vse Ivanove fevde (Normandija, Anjou, Touraine, Poitou in severni del Akvitanije), ki so v domeni francoske krone, na bretonskega vojvodo (in Ivanovega nečaka) Arturja I.
  • 1. avgustBitka pri Mirebauju: baron Hugo IX. Lusignanski in bretonski vojvoda Artur I. poskušata zavzeti grad Mirebau, v katerem se nahaja kraljica-mati Eleanora Akvitanska. Kralj Ivan z bliskovitim prodorom s severa zajame celotno bretonsko vojsko, vključno z vojvodo Arturjem, in odvrne lusignanske.
    • Z bretonskimi vojaškimi ujetniki ravnajo Angleži zelo kruto. Večina je izstradana do smrti. Ker je med umorjenimi bretonskimi plemiči veliko sorodnikov angleških baronov, začno le-ti prestopati na stran francoskega kralja.
  • Do konca leta je Bretanija kljub ujetništvu vojvode Arturja ponovno na strani francoskega kralja. Pridruži se ji še grofija Anjou.

Četrta križarska vojna

[uredi | uredi kodo]
  • pomlad - V Benetkah, ki naj bi bile izhodišče za križarski napad na Egipt, dospe daleč premalo križarjev od prvotno predvidenih 33.500. Manjše križarske enote so iz ostalih evropskih pristanišč plule neodvisno od organizacije Benečanov in vodje Bonifacija Montferraškega.↓
  • → Kljub temu, da je v Benetke prispelo manj kot polovico od prvotno obljubljenega števila križarjev, Benečani, ki jih vodi ostareli dož Enrico Dandolo, vztrajajo pri financiranju na podlagi podpisane pogodbe, saj sta gradnja in urjenje križarske flote močno obremenila benečansko trgovino.
  • 13. maj - Sklenjen je tajen trgovski sporazum med Benetkami in egiptovskim ajubidskim podkraljem Al-Kamilom, ki Benečanom obljubi trgovske ugodnosti v zameno, če križarsko floto preusmerijo stran od Egipta.
  • 24. junij - Datum izplutja: pogodba določa izplutje križarske flote, 50 bojnih ladij in 450 transportnih, ki naj bi odplule proti Egiptu, vendar odhod blokirajo Benečani, ki so prejeli daleč premajhno plačilo za delo, ki so ga opravili po pogodbi.
  • 8. oktober - Križarska flota odpluje iz Benetk.
  • 10.-23. november - Ker bi razpustitev flote prinesla še večje stroške, križarji na vztrajanje Benečanov nazadnje oblegajo in zavzamejo Zadar, ki je bil pod ogrsko nadoblastjo in hkrati katoliški.[1]
    • Odklon od zastavljenega cilja in napad na katoliški Zadar vznemiri papeža Inocenca III., ki Benečane in voditelje križarjev izobči. Voditelji križarskega pohoda križarski vojski zamolčijo papežovo pismo.
  • Po obilnem plenjenju križarji v Zadru prezimijo. Nazadnje papež izobči zgolj Benečane, ki naj bi križarje zavedli od zastavljenega cilja. Medtem v zakulisju voditelji križarskega pohoda preusmerijo pozornost na bizantinski Konstantinopel, kjer naj bi na predlog in obljubljeno finančno pobudo Alekseja Angela odstranili cesarja Alekseja III. Angela in restavrirali oblast njegovega (zaprtega) očeta Izaka II. Angela. 1203

Ostalo po Evropi

[uredi | uredi kodo]
Stran iz Fibonaccijeve Računske knjige (Liber abaci).

Azija

[uredi | uredi kodo]

Afrika

[uredi | uredi kodo]
  • Zadnje leto izjemno nizkega poplavljanja reke Nil (1199-1202). Ker je bil Egipt pomembna žitnica Bližnjega vzhoda, sledi huda lakota z epidemijami.

Rojstva

[uredi | uredi kodo]

Smrti

[uredi | uredi kodo]

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. Ogrsko zavzetje Zadra → 1357

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]