Šogun

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Šogun (japonsko 将軍, hepburnovo prečrkovanje shōgun) je japonski častni naslov in vojaški čin, približno enakovreden sodobnemu generalu.

Med letoma 1192 in 1333, torej v času japonske fevdalne države, označujemo z izrazom šogun vrhovnega vojaškega poveljnika, kronski vojskovodja Minamoto no Joritomo, pa si izbori poleg najvišje vojaške še najvišjo civilno oblast. Tako postane oblast japonskega cesarja le še nominalna. Cesar je v skladu s šintoistično religijo sicer še vedno učlovečeno božanstvo in »glava« japonske države, vendar pa je njegova absolutna oblast z vzponom šogunov močno omejena.

Šoguni si izborijo tudi osebne vazale, japonske veleposestnike (daimije), ki jih do šogunov zavezuje osebna zvestoba. Ta zvestoba je enaka tisti, s katero so samuraji povezani s svojimi zemljiškimi gospodi. S to dvojno povezanostjo doseže fevdalizem na japonskem svoj vrhunec.

Prvi, ki je prejel naziv šoguna, je bil Ōtomo no Otomaro.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]