Tojotomi Hidejoši

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tojotomi Hidejoši
Portret
Rojstvo2. februar 1536
Nakamura-ku[d]
Smrt18. september 1598({{padleft:1598|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1][2][…] (62 let)
Fushimi Castle[d]
DržavljanstvoJaponska
Poklicpolitik, poveljnik vojske, ashigaru
PodpisToyotomi Hideyoshi Kaou.svg

Tojotomi Hidejoši (豐臣 秀吉/豊臣 秀吉) , japonski daimjo in politik obdobja Obdobje Sengoku, * 17. marec 1537, Nakamura (Nagoja), Japonska, † 18. september 1598, Kjoto, Japonska. Velja za drugega "velikega združitelja Japonske". Nasledil je svojega nekdanjega daimja Oda Nobunaga, ki je začel z združevanjem Japonske, in tako končal obdobje Sengoku. Obdobje njegove vladavine pogosto imenujejo obdobje Momojama, poimenovano po Hidejošijevem gradu. Hidejoši je pustil vplivno in trajno zapuščino, vključno z omejitvijo posedovanja orožja na samuraje ter japonsko invazijo Koreje (1592–1598). Naročil je gradnjo in obnovo mnogih templjev, od katerih so nekateri še danes vidni v Kjotu.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

O Hideyoshiju se pred 1570, ko se začne pojavljati v preživelih dokumentih in pismih, ve zelo malo. Njegova avtobiografija se začne leta 1577, toda Hideyoshi je v njej zelo malo govoril o svoji preteklosti. Rodil se je v vasi Nakamura v provinci Owari, domu klana Oda (današnji Nakamura-ku, Nagoya v prefekturi Aichi ). Rodil se je, kmetu-ashigaru (pešaku) po imenu Yaemon. Priimka ni imel, njegovo otroško ime pa je bilo Hiyoshi-Maru (日吉丸). Številne legende trdijo, da so Hideyoshija kot mladeniča poslali na študij v tempelj, vendar je zavrnil tempeljsko življenje. Pod imenom Kinoshita Tōkichirō ( 木下 藤吉郎 ) se je najprej pridružil klanu Imagawa kot služabnik lokalnemu vladarju z imenom Matsushita Yukitsuna (松下之綱). Potoval je vse do dežel Imagawa Yoshimote, Daimja iz province Suruga, in služil tam nekaj časa, nato pa pobegnil z denarjem, mu ga je zaupal Matsushita Yukitsuna.

Služenje Nobunagi[uredi | uredi kodo]

Bitka pri Okehazami[uredi | uredi kodo]

Leta 1558 se je kot ashigaru pridružil klanu Oda pod vodstvom Oda Nobunage. Postal je eden izmed nosilcev sandalov Nobunaga in je bil navzoč v bitki pri Okehazami leta 1560, ko je Nobunaga premagal Imagawa Yoshimoto, z namenom postati eden najmočnejših vojskovodij v obdobju Sengoku. Po trditvah njegovih biografov je nadzoroval popravilo gradu Kiyosu. Leta 1561 se je Hideyoshi poročil z Kōdai-in (高台院), ki je bila Asano Nagakatsujeva posvojena hči. Z mlajšim bratom Toyotomi Hidenago ter Hachisuka Masakatsujem in Maeno Nagayasujem je opravil popravila na gradu Sunomata. Prizadevanja Hideyoshija so bila dobro sprejeta, ker je bil Sunomata na sovražnem ozemlju. Leta 1567 je zgradil utrdbo v Sunomati.

Obleganje gradu Inabayama[uredi | uredi kodo]

Hideyoshi je bil kot pogajalec zelo uspešen. Leta 1564 mu je uspelo prepričati, večinoma z liberalnimi podkupninami, številne Minojske vojskovodje, da so zapustili klan Saitō. Hideyoshi je pristopil do številnih samurajev klana Saitō ter jih prepričal, naj se pokorijo Nobunagi, vključno s strategom klana Saitō, Takenako Shigeharu. Lahka zmaga Nobunaga na gradu Inabayama leta 1567 je bila v veliki meri zasluga prizadevanj Hideyoshija in kljub svojim neplemiškim koreninam je Hideyoshi postal eden izmed najuglednejših generalov Nobunaga. Prevzel je ime Hashiba Hideyoshi (羽柴 秀吉), priimek sestavljen iz dveh znakov, po eden iz imena vsakega od Odovih pomočnikov Niwa Nagahide (丹羽 長秀) in Shibata Katsuie (柴田 勝家).

Bitka pri Anegavi[uredi | uredi kodo]

Hideyoshi je vodil čete v bitki pri Anegavi leta 1570, v kateri se je Oda Nobunaga povezal s Tokugawo Ieyasujem, da bi oblegali dve trdnjavi klanov Azai in Asakura. Istega leta je Nobunaga po zmagovitih akcijah proti Azai in Asakuri imenoval Hideyoshija za daimja treh okrožij v severnem delu province Ōmi. Sprva s sedežem na nekdanjem sedežu Azai v Odaniju se je Hideyoshi preselil v Kunitomo in mesto Nagahama preimenoval v poklon Nobunagi. Hideyoshi se je pozneje preselil v pristanišče v Imahami ob Jezeru Biwa. Od tam je začel z gradnjo gradu Imahama in prevzel nadzor nad bližnjo tovarno orožja Kunitomo, ki sta jo pred leti ustanovili Azai in Asakura. Pod njegovo upravo se je proizvodnjastrelnega orožja drastično povečala. Boril se je v bitki pri Nagashinu. Nobunaga je poslal Hideyoshija na grad Himeji, da bi leta 1576 osvojil območje Chūgoku v upravi klana Mori. Nato se je boril v bitki pri Tedorigawi leta 1577, obleganju Mikija, obleganju Itamija (1579) in obleganju Takamatse leta 1582.

Vzpon politične moči[uredi | uredi kodo]

Bitka pri Yamazakiju in konflikt s Katsuiejem[uredi | uredi kodo]

Po prisilnem samomoru v templju Honnō-ji Ode Nobunage in njegovega najstarejšega sina Nobutade leta 1582 izpod roke Akechi Mitsuhide, je Hideyoshi, iščoč maščevanja za smrt svojega gospodarja, sklenil mir s klanom Mōri in v bitki pri Yamazakiju premagal Akechija. V Kiyosu je sklical vse najpomembnejše daimje z namenom določiti nasledstvo Nogabunge. Zaradi spora med Odo Nobukatsujem and Odo Nobutako je Hideyoshi za naslednika predlagal Hidenobuja. Pridobil je podporo drugih dveh starešin Ode, Niwa Nagahide in Ikeda Tsuneokija , tako da je potrdil položaj Hidenobuja in pridobil vpliv v klanu Oda. Napetost med Hideyoshijem in Katsuiejemse je hitro stopnjevala. V bitki pri Shizugataki naslednje leto je Hideyoshi uničil Katsuiejeve sile.

Gradnja gradu Osaka[uredi | uredi kodo]

Leta 1582 je Hideyoshi začel gradnjo gradu Osaka, grajenim na mestu templja Ishiyama Hongan-ji, ki ga je uničil Nobunaga. Grad je postal zadnja trdnjava klana Toyotomi po Hideyoshijevi smrti.

Bitka pri Komakiju in Nagakuteju[uredi | uredi kodo]

Drugi Nobunagov sin Oda Nobukatsu je Hideyoshiju ostal sovražen. Zavezal se je s Tokugawo Ieyasom, obe strani pa sta se borili v neodločeni bitki pri Komakiju in Nagakuteju . Končno je Hideyoshi sklenil mir z Nobukatsujem, s čimer je dal razlog za konec vojne med klanoma Tokugawa in Hashiba. Hideyoshi je poslal Tokugawu Ieyasu svojo mlajšo sestro Asahi no kata in mater Ōmandokoro kot talca. Ieyasu je končno pristal, da bo postal vazal Hideyoshija.

Vrhunec moči[uredi | uredi kodo]

Tako kot Nobunaga pred njim tudi Hideyoshi nikoli ni dosegel naslova šogun (shōgun) . Namesto tega se je dogovoril, da ga bo posvojil Konoe Sakihisa, eden najplemenitejših mož iz klana Fujiwara in si zagotovil nasledstvo visokih dvornih naslovov, vključno s 1585 pridobljenim, prestižnim položajem cesarskega regenta (kampaku), ki je pogosto bil po dejanski politični moči nad naslovoma šoguna in cesarja. Leta 1586 je Hideyoshi uradno dobil novo klansko ime Toyotomi (namesto Fujiwara) s strani cesarskega sodišča in leta 1587 zgradil razkošno palačo Jurakudai.

Združena Japonska[uredi | uredi kodo]

Kasneje je Hideyoshi pokoril provinco Kii in osvojil Shikoku pod klanom Chōsokabe. Prevzel je tudi provinco Etchū in osvojil Kyūshū. Leta 1587, je Hideyoshi pregnal krščanske misijonarje iz Kyusha. Ker pa je bil močno udeležen v trgovini z Evropejci, je posamezne kristjane neuradno spregledal.

Leta 1588 je Hideyoshi navadnim kmetom prepovedal posedovanje orožja. Meče, ki so bili zaplenjeni kmetom, so stalili in iz njih ustvarili kipe Bude. Ta ukrep je dejansko zaustavil kmečke upore in zagotovil večjo stabilnost na račun svobode posameznih daimjov.

Obleganje Odawara[uredi | uredi kodo]

Z Obleganjem Odawara leta 1590 v regiji Kantō je utišal zadnji odpor Hideyoshijevi oblasti. Njegova zmaga je pomenila konec obdobja Sengokuja. Med obleganjem je Hideyoshi ponudil Ieyasu osem provinc v zameno za pet Ieyasovih provinc. Ieyasu je ta predlog sprejel.

Smrt Sen no Rikyūja[uredi | uredi kodo]

Februarja 1591, je Hideyoshi ukazal samomor svojega zaupnika in čajnega mojstra Sen no Rikyūja, verjetno v enem od svojih jeznih izbruhov. Rikyū je bil zaupnik in mojster čajne slovesnosti pri Hideyoshiu in Nobunagi. Pod pokroviteljstvom Hideyoshija bistveno spremenil estetiko čajne slovesnosti, ki je imela trajen vpliv na številne vidike japonske kulture. Tudi po Rikyūjevi smrti naj bi Hideyoshi zgradil svoje številne gradbene projekte, ki temeljijo na estetiki Rikyūja, kar najverjetneje kaže na obžalovanje svojih dejanj. Po Rikyūjevi smrti je Hideyoshi svojo pozornost preusmeril od čajne slovesnosti k Nohu, ki ga je študiral, odkar je postal cesarski regent. Nastopal je celo pred cesarjem.

Padec moči[uredi | uredi kodo]

Nasledstvo dinastije Toyotomi ter z njim njegova stabilnost je bila postavljena pod vprašaj po smrti njegovega sina Tsurumatsuja septembra 1591. Triletnik je bil njegov edini otrok. Ko je njegov polbrat Hidenaga je umrl, je Hideyoshi posvojil svojega nečaka Hidetsuguja, ki ga je januarja 1592 in ga imenoval za svojega naslednika ter se kot regent upokojil. Kljub temu da je Hideyoshijevo zdravje pešalo, je še vedno hrepenel po dosežkih. Posvojil je sanje Oda Nobunaga o japonskem osvajanju Kitajske in začel osvajanje dinastije Ming, najprej z invazijo na Korejo.

Hideyoshi je od Korejcev že leta 1587 in zahteval nemoten prehod na Kitajsko. Takratna korejska dinastija Joseon je kot zaveznica Kitajske dinastije Ming sprva popolnoma zavrnila pogovore, aprila in julija 1591 pa je tudi zavrnila zahteve, da bi japonske čete potovale skozi Korejo. Joseonova vlada je bila zaskrbljena, da bi omogočenje japonskim vojakom pot skozi Korejo pomenilo, da se bodo množice kitajskih čet Ming dinastije borile proti Hideyoshijevim četam na korejskih tleh, preden bodo lahko prišle na Kitajsko, kar bi ogrozilo korejsko varnost. Avgusta 1591 je Hideyoshi ukazal začetek priprav na invazijo na Korejo. Po osvojitvi večjega dela Koreje, so Kitajci napadli Hideyoshijeve čete in uničili njihovo mornarico.

Spor glede nasledstva[uredi | uredi kodo]

Z rojstvom Hideyoshijevega drugega sina Hideyorija leta 1593 se je pojavil potencialni problem glede nasledstva. Da bi ga razrešil je Hideyoshi ukazal svojemu nečaku in nasledniku Hidetsuguju ter njegovi celotni družini, da storijo samomor pri templju Kōya, ki se je zgodil avgusta leta 1595.

Šestindvajset japonskih mučenikov[uredi | uredi kodo]

Januarja leta 1597 je dal Hideyoshi prijeti šestindvajset kristjanov v opomin Japoncem, ki bi se želeli pokristjaniti. Bili so mučeni in javno paradirani skozi ulice do svoje usmrtitve 5. februarja v Nagasakiju z javnim križanjem.

Smrt[uredi | uredi kodo]

Toyotomi Hideyoshi je umrl 18. septembra 1598. Njegove zadnje besede, izrečene njegovim najbližjim daimjojem in generalom, so bile "Ves sem odvisen od vas. Nimam drugih misli, da bi jih pustil za seboj. Žalostno je, da se moram ločiti od vas." Svet petih starešin je Hideyoshijevo smrt kot skrivnost ohranil v tajnosti, da bi ohranil moralo vojski. Japonskim silam v Koreji je ukazal, naj se  umaknejo nazaj na Japonsko. Po umiku sil se je Japonska zaprla za praktično vse tujce za čas vladanja Tokugawa šogunata

Zapuščina[uredi | uredi kodo]

Pred prihodom Hideyoshija na oblast ni bilo za kmeta nič nenavadnega ,da je postal vojak. Kot oblastnik je zahteval njihovo popolno razoroženje, razred samurajev pa je prisilil, da so se preselili iz dežele v mesta in gradove, kar je utrdilo razredno strukturo in socialni mir za nadaljnjih 300 let.

Dal je popisati vse prebivalstvo Japonske ter omejil gibanje prebivalstva, kar je pomagalo utrditi oblast ter hkrati izboljšalo sistem pobiranja davkov. Za sabo je zapustil mnogo mogočnih gradov in utrdb, najmogočnejšega v Osaki, ki je bil dokončan leta 1590. Istega leta je prepovedal tudi suženjstvo. Da bi uravnovesil moč najmočnejših vojskovodij (daimojev) je ustanovil svet petih starešin (五大老, go-tairō) z upom da je vzpostavil dovolj stabilen sistem da bi preživel dokler njegov sin ne bi odrastel ter prevzel funkcijo regenta. Hideyoshi je prepovedal poročanje iz političnih razlogov.

Močno je vplival na popularizacijo obreda čajne ceremonije med visokimi sloji japonske družbe. Figura Toyotomija Hideyoshija se je pogosto pojavljala tudi v upodobitvah raznih umetnikov, stripih, knjigah, animirani seriji ter pred nedavnim tudi v korejski televizijski seriji Nesmrtni admiral Yi Sun-sin.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

5 Japanese Clans That Still Exist Today. YouTube [internet]. 14 November 2016. [citirano 10. 12. 2019]. Dostopno na naslovu: https://youtu.be/AMzG_6jjd4E

JAHYUN KIM HABOUSH, WILLIAM JOSEPH HABOUSH, KIM, Jisoo M, SIXIANG WANG, HWISANG CHO and KSENIA CHIZHOVA-KIM, 2016. The great East Asian war and the birth of the Korean nation. New York: Columbia University Press. ISBN 9780231172288.

JANSEN, Marius B, 2000. The making of modern Japan. Cambridge, Mass.: Belknap Press Of Harvard University Press. ISBN 9780674003347.

LOUIS-FRÉDÉRIC, 2005. Japan encyclopedia. Cambridge, Mass. ; London: Belknap. ISBN 9780674017535.

‌MARY ELIZABETH BERRY, 1982. Hideyoshi. Cambridge: Mass. ; London. ISBN 9780674390256.

The 3 Great Unifiers of Japan. YouTube [internet]. 24 July 2014. [citirano 10. 12. 2019].Dostopno na naslovu: https://youtu.be/-3ttk8Bx41M

‌The history of Hideyoshi Toyotomi.1.  [internet]. 15 June 2016. [citirano 10. 12. 2019]. Dostopno na naslovu: https://youtu.be/zFVAeEU6Y9M