1188

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1150.  1160.  1170.  - 1180. -  1190.  1200.  1210.
Leta: 1185 · 1186 · 1187 · 1188 · 1189 · 1190 · 1191
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1188 (MCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Krak des Chevaliers. Škoda, ki jo je v napadu letal julija 2013 utrpel najbolje ohranjeni križarski grad v Levantu, še ni ugotovljena.

Preludij v tretjo križarsko vojno[uredi | uredi kodo]

  • Edino mesto jeruzalemske kraljevine, ki ga Saladinu ni uspelo zavzeti, je mesto Tir, v katerem se tare beguncev.
  • Potem ko je Saladin zavzel skoraj vse utrdbe v notranjosti jeruzalemske kraljevine, se usmeri na utrdbe v Grofiji Tripolis. Ob izvidniškem ogledu mogočne utrdbe hospitalcev Krak des Chevaliersa si premisli in opusti obleganje. Premisli si tudi ob pogledu na nič manj mogočno antiohijsko utrdbo Margat.
  • 27. marec - Rimsko-nemški cesar Friderik I. Barbarossa si v katedrali v Mainzu pripne križ in tako zaveže, da se bo odpravil na križarski pohod za ponovno zavzetje Jeruzalema.
  • julij - Saladin izpusti propadlega jeruzalemskega kralja Gvida Lusignanskega. Gvido zahteva od Konrada Montferraškega, da mu preda oblast v Tiru, vendar ga Konrad zavrne.
  • julij - Obrambo Tira okrepi še prihod flote sicilskih gusarjev pod vodstvom admirala Margarita iz Brindisija, ki zagotovi prevlado križarjev na morju.
  • Akvitanski vojvoda Rihard Levjesrčni in francoski kralj Filip II. oblikujeta zavezništvo proti angleškemu kralju Henriku II.. Vsi vsak v svoji domeni povišajo davke, Rihard stre upor baronov v Akvitaniji.
  • november - Filipu II. uspe zanetiti nepopravljiv spor med Henrikom in Rihardom, očetom in sinom, ko Henrik noče priznati Riharda za naslednika, Akvitanijo pa namerava predati najmlajšemu sinu Ivanu. 1189
    • Podiranje bresta (ang. Cutting of the elm) blizu Gisorsa v Normandiji. Bizarno podiranje drevesa, pod katerim so se na nikogaršnjem ozemlju običajno odvijala pogajanja med Francozi in Angleži. Slednji so okrepili brest z železnimi palicami, vendar so ga Francozi kljub temu podrli.

Ostali dogodki[uredi | uredi kodo]

Margat, druga za Saladina nezavzetna utrdba hospitalcev na jugu Kneževine Antiohije.
  • 22. januar - Umrlega kralja Leóna in Galicije Ferdinanda II. nasledi sin Alfonz IX.
    • Nedolgo po kronanju zbere v Leónu predstavnike vseh stanov: plemstva, cerkvenih knezov in voditelje mest.
  • 11. oktober - Umrlega (francoskega) grofa Dreuxa Roberta I. nasledi sin Robert II.
  • Na ukaz angleškega kralja Henrika II. je dokončana gradnja zapora Newgate.
  • Lübeck postane samostojno cesarsko mesto. S tem je postavljen temelj kasnejši Hanzeatski zvezi.
    • Tudi Hamburg prevzame zakone[1] mesta Lübeck. V naslednjih dveh stoletjih lübeške zakone prevzemajo še ostala severnonemška in pribaltiška mesta, kar sčasoma oblikuje trgovsko-politično zvezo samostojnih mest Hansa.
  • Bizantinsko cesarstvo: Teodor Mangaf, neki bizantinski plemič iz Filadelfije, se okliče za cesarja. 1189
  • Gruzijska kraljica Tamara se po lastni izbiri poroči z osetijskim knezom Davidom Soslanom.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Lübsches Recht, s

Glej tudi[uredi | uredi kodo]