Krška škofija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Za istoimensko hrvaško škofijo glej Škofija Krk.
Krška škofija
Dioecesis Gurcensis
Diözese Gurk
Grb Krške škofije
Področje
Država Avstrija
Ozemlje Koroška
Metropolija Salzburg
Metropolit Franz Lackner
Dekanije 23
Statistika
Površina 24.690 km2
Prebivalcev
- Skupno
- Katoličani

561.094
406.094
Župnije 337
Splošno
Verska skupnost Rimskokatoliška
Obred rimski obred
Ustanovljena 1072
Stolnica stolnica svetega Petra in Pavla, Celovec
Sostolnica sostolnica Marijinega vnebovzetja, Krka
Zavetnik sveti Jožef
Škofijski duhovniki 193 škofijskih in 60 redovnikov
Vodstvo
Papež Frančišek
škof Alois Schwarz
Generalni vikar Engelbert Guggenberger
Škofovi vikarji Peter Allmaier
Olaf Colerus-Geldern
Jože Marketz
Antonio Sagardoy OCD
Zemljevid

Področje Krške škofije
Uradna stran
http://www.kath-kirche-kaernten.at

Krška škofija (latinsko Dioecesis Gurcensis, nemško Diözese Gurk, v nemščini neuradno tudi Diözese Gurk–Klagenfurt), v slovenščini neuradno tudi v določenih kontekstih Katoliška cerkev Koroška, je rimskokatoliška škofija, ki pripada Metropoliji Salzburg v Avstriji. Škofijski sedež je v Celovcu. Škofija zajema celotno zvezno deželo Koroško. Ker živi na južnem delu dežele slovenska narodnostna skupnost Koroških Slovencev, so osrednje strukture oziroma ustanove dvojezične. Tako imajo na primer poleg nemškega cerkvenega lista Kärntner Kirchenzeitung tudi slovenski list Nedelja.

V 69 župnijah Južne Koroške sta slovenščina in nemščina liturgična jezika.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Koroške župnije z dvojezično (nemško-slovensko) liturgijo

Škofija je bila ustanovljena leta 1072 kot prva škofija v lasti Salzburške nadškofije, sto let po razglasitvi Vojvodine Koroške leta 976, saj je iz Salzburga izhajala prva še iroškotska misija svetega Virgila in svetega Modesta v Karantaniji. Njen sedež je bila Krka na severnem Koroškem. Njena materialna podlaga je bil opuščen redovniški samostan, ki ga je ustanovila sveta Ema Krška. Sveta Ema velja zato kot ustanoviteljica škofije. Prvi škof je bil Günther von Krappfeld (Günther z Grobniškega polja). Krški škof naj bi bil tedaj odvisen od Salzburškega metropolita in je tako imel funkcijo vikarja. Šele leta 1131 ji je bila dodeljena mala škofija. Z velikopotezno ponaredbo listin so se takrat skušali osvoboditi nadzora Salzburga, kar pa ni uspelo. Dolgotrajni proces se je vršil na Baselskem koncilu (1431–1449).

Sedež krških škofov je bil dolga stoletja grad Strasbourg na Severnem Koroškem (do leta 1793), potem za kratek čas baročni dvorec Pöckstein. V okviru jožefinskih reform je bil sedež prenesen v Celovec. Takrat je bila škofija tudi povečana. Pridobila je 96 župnij od Salzburga, 56 od Gorice, 5 od Ljubljane ter 1 župnijo od nekdanje Lavantinske škofije. Ko je Anton Martin Slomšek leta 1859 premestil sedež svoje škofije v Maribor, je Krška škofija pridobila še Labotsko dolino. Od tedaj se ujemajo meje škofije z mejami dežele Koroške, ki so s časovnim razmikom sledile spremembam državnih meja.

Leta 1824 je bil imenovan prvi in zadnji Slovenec na sedež krškega škofa, to je Jakob Peregrin Paulič (1757 - 1827), rojen na Žihpoljah.[1]

Svetniki škofije[uredi | uredi kodo]

Deželni patron Koroške je sveti Jožef (19. marec), zaščitnik je sveti Janez Krstnik (24. junij), sveta Ema Krška (27. junij) je deželna mati. Posebno mesto med priljubljenimi svetnicami ima sveta Liharda Kamenska iz Kamna v Podjuni.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Veliko navdušenje. Iz koroških farnih kronik 1918–1920. Celovec 1989.
  • Hanzi Filipič: Cerkev in koroški Slovenci. V: M. Benedik (ur.): Cerkev na Slovenskem v 20. stoletju. Ljubljana 2002, 85–95.
  • M. Vrečar (ur.): Južna Koroška in njena cerkvena podoba v 20. stoletju. Ob 100-letnici Sodalitete, združenja slovenskih duhovnikov na Koroškem (1906–2006). Celovec 2007.
  • Peter G. Tropper: Verleumdet? Verfolgt? Vertrieben? – Zur Stellung des slowenischen Klerus in Kärnten zwischen den Jahren 1914 und 1921. V: Werner Drobesch, Avguštin Malle (ur.): Nationale Frage und Öffentlichkeit. Celovec idr. 2005, 249–264.
  • France M. Dolinar: Kärntens katholische Kirche aus der Sicht der Slowenen – Vom Zerfall der österreichisch-ungarischen Monarchie bis zur Verselbstständigung Sloweniens. V: Werner Drobesch, Avguštin Malle (ur.): Nationale Frage und Öffentlichkeit. Celovec idr. 2005, 291–307.
  • Bojan-Ilija Schnabl: 1824 in 1849, ključni letnici za razumevanje slovenske politične in ustavne zgodovine na Koroškem. V: Koroški koledar 2014. Celovec 2013, str. 177–189.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ - Bojan-Ilija Schnabl : Nova dognanja in odkritja. V: Nedelja 3 (20.1.2013) str. 13. - - Bojan-Ilija Schnabl: 1824 in 1849, ključni letnici za razumevanje slovenske politične in ustavne zgodovine na Koroškem. V: Koroški koledar 2014. Celovec 2013, str. 177–189.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]