1098

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 10. stoletje - 11. stoletje - 12. stoletje
Desetletja: 1060.  1070.  1080.  - 1090. -  1100.  1110.  1120.
Leta: 1095 · 1096 · 1097 · 1098 · 1099 · 1100 · 1101
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1098 (MXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Prva križarska vojna (1095-99): od Antiohije in naprej proti Jeruzalemu[uredi | uredi kodo]

Edesa[uredi | uredi kodo]

  • Baldvin Boulonjski, ki se je s svojimi vitezi od glavnine križarske vojske odcepil oktobra prejšnjega leta, osvoji trdnjavo Turbesel zahodno od Evfrata. Politično zavezništvo mu ponudi krščanski guverner mesta Edesa Toros.↓
  • → Torosovo ponudbo o zavezništvu Baldvin sprejeme, Baldvina posinovi in prograsi za naslednika, s tem pa si Baldvin pridobi legitimno pravico do vodenja Edese.↓
  • 1. marec → Armenski podložniki do smrti linčajo Torosa s soprogo. Baldvin ustanovi prvo križarsko državno tvorbo Grofijo Edeso.
Antiohijsko obzidje na razgibanem terenu

Antiohija[uredi | uredi kodo]

  • Medtem ko se Baldvin Boulonjski utrdi v Edesi, križarska glavnina z velikimi težavami oblega Antiohijo.
  • Občasna pomoč Baldvina, pomoč lokalnih kristjanov in kakšna priložnostna pošiljka po morju so za oblegovalce veliko premalo. Križarski tabor zajame huda lakota, število konj se drastično zmanjša.↓
  • 9. februar → Križarji porazijo vojsko iz Alepa, ki ji poveljuje guverner Ridvan, sicer sin damaščanskega sultana Tutuša I.
  • 4. marec - Pred Antiohijo prispe flota angleških okrepitev z materialom za obleganje, ki so ga prispevali Bizantinci. Vodil naj bi jo nekronani anglosaksonski kralj Edgar Atheling. Mestna posadka opremo za obleganje z izpadom uniči.
  • april - Križarji zavrnejo diplomatsko ponudbo Fatimidov o sodelovanju.
  • maj - Bohemond odkrije šibko točko v obrambi mesta in sicer v poveljniku armenskega rodu Firuzu, ki poveljuje enemu od obrambnih stolpov.
  • 3. junij - Križarji po Bohemondovem načrtu s pomočjo izdajalca Firuza zasedejo celotno mesto Antiohijo razen citadele. Večino prebivalstva v mestu pokoljejo ne glede na versko pripadnost in stan.
  • 5. junij - Tri dni po padcu Antiohije prispe pred obzidje vojska mosulskega atabega Kerboge. Bivši oblegovalci postanejo zdaj sami oblegani, zaloge hrane so ponovno pičle, morala tudi. Kerboga poskuša v naslednjih dneh večkrat prebiti obrambo.
  • 10. junij-15. junij - Sicer nepomemben menih Peter Bartolomej dobi vizijo in v eni od antiohijskih cerkva "odkrije" Sveto sulico. Morala križarjev se skokovito dvigne.
  • 28. junij - Križarji pred Antiohijo odločujoče porazijo številčnejšo vojsko mosulskega atabega Kerboge. Razlog za poraz Kerboge gre iskati v nesoglasjih med njim in njegovimi generali. Po porazu se preda še citadela v Antiohiji.
  • 1. avgust - V zavzeti Antiohiji izbruhne epidemija tifusa. Med številnimi žrtvami je papeški prelat Ademar Monteil.
  • Razreši se spor med Rajmondom Touluškim in Bohemondom Tarantskim glede vodenja Antiohije. Rajmond, ki zagovarja fevdalno vez z Bizantinci, zaradi nevzdržnih razmer v mestu, ki mu ponovno grozi lakota, popusti. Bohemond postane vladar druge križarske državne tvorbe, Kneževine Antiohije.
  • avgust - Fatimidi v Egiptu izkoristijo šibkost Seldžukov in zavzamejo Jeruzalem.
  • jesen - Hugo Vermandoiški se po pooblastilu križarjev s spremstvom odpravi nazaj v Konstantinopel po pomoč, toda cesar Aleksej I. Komnen križarje zavrne.
  • 12. december - Po mesecu dni obleganja križarji Rajmonda Touluškega zavzamejo mesto Marat an-Numan. Ker je med križarji prisotna huda lahkota, se zatečejo h kanibalizmu nad premaganci. 1099
Križarji se pripravljajo na zavzetje Firuzovega stolpa, Gustav Doré, grafika

Ostali dogodki[uredi | uredi kodo]

  • S Seldžuki v defenzivi Bizantinci ponovno zavzamejo maloazijska obalna mesta Efez, Sarde in Smirno.
  • Ustanovljen verski red cisterijancev.
  • Bitka v prelivu Anglesey - bitka za nadzor valižanskega otoka Anglesey med Angleži in Norvežani. Zmagajo Norvežani, ki jih vodi kralj Magnus Bosonogi. Norveška zmaga, s katero si Norvežani zagotovijo še nadaljno prevlado nad večino britanske obale, podaljša obstoj valižanskega žepnega kraljestva Gwynedd.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]