1159
Videz
| Stoletja: | 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje |
| Desetletja: | 1120. 1130. 1140. - 1150. - 1160. 1170. 1180. |
| Leta: | 1156 · 1157 · 1158 · 1159 · 1160 · 1161 · 1162 |
| Področja: | Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
| Ljudje: | Rojstva · Smrti |
| Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
1159 (MCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Dogodki
[uredi | uredi kodo]Evropa
[uredi | uredi kodo]Drugi italijanski pohod 1158-62
[uredi | uredi kodo]- Lombardija: meščani Cremone prepričajo rimsko-nemškega cesarja in njihovega zaveznika Friderika Barbarosso, da zaradi spora napade sosednje mesto Crema, kar bi služilo kot svarilo proticesarskemu jedru upora v Milanu. ↓
- 2. februar → Potek ultimata, ki ge je dal Friderik Barbarossa meščanom Creme, da naj sami porušijo obzidje svojega mesta. Barbarossa ukaže pobiti prej izmenjane talce iz Cremone, nakar meščani Cremone storijo isto.

- Papež Hadrijan IV. izobči cesarja Friderika Barbarosso. ↓
- 7. september → Umrlega papeža Hadrijana IV. nasledi Aleksander III., 170. papež po seznamu.[1] In hkrati:
- cesar Friderik I. Barbarossa, ki oblega mesto Crema, zahteva od novega papeža, da pride v Pavijo in se podredi. Aleksander III. cesarja zavrne.
- Manjšina predvsem nemških kardinalov si izvoli za novega papeža oziroma protipapeža Viktorja IV.[2]
- Položaj novega papeža Aleksandra III. je v prvem letu pontifikata kritičen, saj Aleksandra III. priznajo zgolj Španija, Portugalska in Sicilija. Vse ostale evropske kraljevine priznajo Viktorja IV.
- oktober - Obleganje Creme: med oblegovalci cesarja Frederika Barbarosse in obleganci iz mesta Creme poteka prava podzemna vojna. Oblegovalci poskušajo spodkopati obzidje, obleganci bi se radi dokopali do njih in jim to preprečili. V mestu pustoši huda lakota. 1160 ↔
Ostali dogodki po Evropi
[uredi | uredi kodo]- januar - Umrlega kölnskega nadškofa Friderika II. Berškega, ki je umrl konec prejšnjega leta, nasledi Rejnald iz Dassla, ki je hkrati kancler Italije.
- Angleški kralj Henrik II. se poskuša polastiti grofije Toulouse v južni Franciji, ker jo jemlje kot dednino njegove soproge Eleanore Akvitanske v okviru Vojvodine Akvitanije. ↓
- → Francoski kralj Ludvik VII. je že vnaprej pričakoval to Henrikovo potezo, zato je obiskal touluškega grofa Rajmonda V.. Kralj Henrik II., ki je vsaj v Franciji tudi vazal Ludviku VII., noče tvegati odprtega spopada z Ludvikom, zato se znese nad podeželjem.
- Rekonkvista: portugalski kralj Afonz I. osvoji mavrski mesti Évora in Beja.
- Danski kralj Valdemar I. napove vojno slovanskim piratom (Vendom), ki plenijo po danski obali.
- Peter Lombard postane nadškof Pariza.
Azija
[uredi | uredi kodo]Bližnji vzhod
[uredi | uredi kodo]
- Bizantinski cesar Manuel I. Komnen nadaljuje z več kot 30.000 glavo vojsko pohod proti Antiohiji, da bi discipliniral kontroverznega antiohijskega kneza Rejnalda Chatillonskega. Le-ta se zaveda, da proti cesarju in njegovi vojski nima nobenih možnosti, zato se poskusi Manuelu prilizniti s ponižno pokoro, kar cesar izkoristi za Rejnaldovo javno ponižanje. ↓
- Manuel zahteva od Rejnalda nastavitev ortodoksnega patriarha, drugače ni nobenih drugih sankcij.
- 12. april → Velika parada bizantinske vojske skozi mesto Antiohija: na konju, ki ga vodi Rejnald, je cesar Manuel, peš sledi jeruzalemski kralj Baldvin III.
- Po odhodu iz Antiohije se bizantinska vojska usmeri proti Edesi, ki ji vlada sirski vladar Nur ad-Din. Le-ta v diplomatski bistroumnosti sklene skupno zavezništvo z Bizantinci proti Seldžukom Sultanata Rum, kar močno razočara križarje.
- V dokaz dobre volje Nur ad-Din izpusti več kot 6.000 krščanskih vojnih ujetnikov še iz druge križarske vojne.
- Med vračanjem čez Anatolijo pade bizantinska vojska v seldžuško zasedo, vendar napadalce porazi.
- To je bil zadnji pohod bizantinske vojske čez Anatolijo in razkazovanje bizantinske moči na Bližnjem vzhodu.
- V Nur ad-Dinovem zaporu v Alepu umre edeški grof Joscelin II. Edeški po skoraj desetletju desetletju hiranja v temnici. Titularen naziv edeškega grofa nasledi sin Joscelin III.
Daljni vzhod
[uredi | uredi kodo]Afrika
[uredi | uredi kodo]- Almohadi zavzamejo Tunis in s tem skrčijo italonormansko Kraljevino Afriko na prestolnico Mahdijo.
Rojstva
[uredi | uredi kodo]- Neznan datum
- Jošicune Minamoto, japonski bojevnik († 1189)
- Konrad II., lužiški mejni grof († 1210)
Smrti
[uredi | uredi kodo]- 30. maj - Vladislav II. Izgnanec, vojvoda Šlezije in veliki vojvoda Poljske (* 1105)
- 29. avgust - Berta Sulzbaška, nemška princesa, bizantinska cesarica, soproga Manuela I. Komnena
- 1. september - papež Hadrijan IV. (* 1100)
- 11. oktober - Vilijem Bloiški, grof Boulogne in angleški grof Surreya (* 1137)
- Neznan datum
- Joscelin II., edeški grof (* ni znano)
Opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Krstno ime Roland Bandinelli iz Siene
- ↑ Krstno ime Ottaviano dei Crescenzi Ottaviani di Monticelli. To je že drugi protipapež z imenom Viktor IV. Prvi protipapež Viktor IV. je deloval v letu 1138, je pa razmeroma hitro prestopil v propapeški tabor in se podredil legitimnemu papežu Inocencu II.