1352

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1320.  1330.  1340.  - 1350. -  1360.  1370.  1380.
Leta: 1349 · 1350 · 1351 · 1352 · 1353 · 1354 · 1355
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1352 (MCCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Epidemija Črne smrti[uredi | uredi kodo]

  • Epidemija kuge se v Evropi počasi umirja in lokalizira na posamezne primere, ki predstavljajo mikrosocialne osnove za izbruhe v naslednjih desetletjih. Še vedno se širi v redkeje naseljenih delih severno-vzhodne Evrope med ugro-finskimi ljudstvi, kjer pa zahteva manj žrtev. V tem letu opustoši večja mesta v Litvanski kneževini ter mesta ruskih kneževin, mdr. Pskov in Novgorod. 1353
  • Na Kitajskem pa je zadeva popolnoma nasprotna, saj kuga tam doseže nov in še bolj uničujoč vrhunec. Mongolska dinastija Yuan s cesarjem Togon Temurjem v veliki meri izgubi nadzor nad opustošenim podeželjem, kjer si oblast prisvajajo oborožene tolpe, preživele upornike pa uspešno organizira ločina Belega lotusa.
    • Budistično-manihejski ločini Belega lotusa, ki je organizirala ti. upor Rdečih turbanov proti vladajoči mongolski dinastiji Yuan, se pridruži budistični menih in ubobožan kmet Zhu Yuanzhang, kasnejši ustanovitelj nove dinastije Ming. 1356

Bizantinsko cesarstvo[uredi | uredi kodo]

  • februar - Bizantinski cesar Ivan VI. Kantakuzen povleče v vojno proti Genovčanom Katalonce in Benečane. Tega meseca združeni floti slednjih izbojujeta Pirovo zmago nad Genovčani v Bosporju. Konflikt med Genovo in Benetkami daleč preraste (obskurne) meje Bizantinskega cesarstva. 1353
  • 6. maj - Genovčani dajo cesarju Ivan VI. Kantakuznu vedeti, da se ne bodo odpovedali Galati, zato sklene z njimi mir in jim prepusti nadzor nad veletrgovino. S tem Bizantinsko cesarstvo docela izgubi finančno samostojnost in mu ostane le še peščica finančnih prilivov v državno blagajno.
  • Cesar Ivan VI. Kantakuzen preda Osmanom v uporabo utrdbo Tzympe[1] na polotoku Galipoli. Glede na takratne kroniste je pred tem utrdbo nasilno zavzel Orhanov sin Sulejman Paša z elitno peščico 39 izbrancev in potem v treh dneh prepeljal glavnino sil čez preliv. To je sicer mogoče, vendar cesar Ivan VI. Kantakuzen ni temu nasprotoval in je želel uporabiti Sulejmanovo vojsko proti vojski socesarja Ivana V., ki so jo podpirali Bolgari. V naslednjih tednih Turki prepeljejo še več tisoč vojščakov in porazijo Paleologovo vojsko. Turki se s tem prvič trajno naselijo v Evropi. 1354

Ostalo[uredi | uredi kodo]

S smrtjo papeža Klemena VI. je ostala cerkvena blagajna kljub jubilejnemu letu 1350 precej osiromašena. Razlogi se najdejo v njegovih velikopoteznih gradbenih projektih v Avignonu.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Τζύμπη, tur. Çimpe
  2. ^ imenovan tudi Karel Hudobni/Zli, Charles le Mauvais
  3. ^ Ludvikov stric po materini strani
  4. ^ Kantoni Uri, Schwyz, Untervalden in leto dni prej pridruženi Zürich
  5. ^ roj. Étienne Aubert, pred izvolitvijo kardinal-škof rimske škofije Ostije.
  6. ^ epizoda Stoletne vojne

Glej tudi[uredi | uredi kodo]