1342

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1310.  1320.  1330.  - 1340. -  1350.  1360.  1370.
Leta: 1339 · 1340 · 1341 · 1342 · 1343 · 1344 · 1345
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1342 (MCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

  • julij - Poplave na dan Svete Marije Magdalene: katastrofalne poplave v Srednji Evropi, vključno s severno Slovenijo.[1] V največ petih dneh pade polovica letnih količin padavin. Poplave uničijo rodovitna polja v nižinah, odplavijo številna naselja ob rekah, mline in rečne mostove. V Würzburgu naj bi bil vodostaj tako visok, da se je lahko plulo čez mestno obzidje.
Višina vode v poplavah leta 1342 v mestu Münden, Nemčija, daleč presega vse kasnejše poplave do današnjega časa.

Stoletna vojna[uredi | uredi kodo]

  • začetek leta - Francoska vojska po porazu angleškega kandidata za bretonskega vojvodo Ivana IV. nadaljuje z osvajanjem Bretanje. Zadnje ostanke proangleškega odpora vodi soproga ujetega Ivana IV. Ivana Flandrijska, ki združi sile v Brestu, od koder vodi zadnji odpor proti Francozom. Le-ti zablokirajo mesto na kopnem, z morske strani pa jim asistirajo Genovčani.
  • julij - V Brest prispejo že dolgo obljubljene angleške okrepitve, ki pa štejejo zgolj nekaj čez 1000 mož.
  • 18. avgust - Bitka za Brest: angleška flota manjših utrjenih trgovskih jadrnic premaga genovske galeje, ki so v boju od blizu veliko nevarnejše. Bitka je odločena že pred bojem, saj se večina genovske posadke nahaja na kopnem, preostala posadka pa zažene paniko, požge galeje in jih zapusti. Ne da bi vedel za številčno skromno angleško okrepitev profrancoski bretonski vojvoda Karel Bloiški opusti obleganje Bresta in se odpravi na sever Bretanje.
  • 30. september - Bitka pri Morlaixu: neodločen spopad med angleškimi okrepitvami iz Bresta, ki se pred francosko vojsko taktično umaknejo v gozd, kjer nima viteška konjenica nobene veljave.
  • november - Francoskemu razlaščenemu plemiču v službi angleške vojske Robertu III. Artoiškemu spodleti obleganje bretonskega mesta Vannesa. V boju je ranjen, hkrati stakne grižo in nedolgo zatem umre. Tega meseca se izkrca v Brestu angleška vojska pod vodstvom kralja Edvarda III. in prične nemudoma oblegati Vannes. 1343

Bizantinska državljanska vojna 1341-1347[uredi | uredi kodo]

  • 2. marec - Samooklicani bizantinski cesar Ivan Kantakuzen poskuša zavzeti drugo največje mesto v cesarstvu Solun. Spotoma zavzame zgolj utrdbo Melnik[2] in jo v znak zavezništva podeli južnosrbskemu plemiču Hrelju Ohmućeviću[3]. Oba se nato skupaj odpravita nad Solun. ↓
  • Upor zelotov v Solunu: ti. zeloti, anti-aristokratska in ljudska politična skupina, ki ji je dovolj bizantinske politične anarhije, prevzame oblast v Solunu ter izžene vse aristokrate. Prav tako ne dovoli vstopa Kantakuzenovi vojski. Zeloti, ki niso religijska skupina, druži pa jih politično sovraštvo do bizantinske aristokracije, obdržijo oblast v Solunu do leta 1349.
    • Tačas vodi regentska stranka triumvirov cesarice-vdove Ane Savojske, patriarha Ivana XIV. Kaleka in oligarha Alekseja Apokavka uspešno ofenzivo proti Kantakuzenovim privržencem v Trakiji. Kantakuzenova vojska se znajde v nezavidljivem položaju z zgolj 2.000 moštva in odrezana od oskrbe. ↓
  • julij - Priština: Ivan Kantakunzen se sreča s srbskim kraljem Dušanom Silnim, ki je sprva nejevoljen nad vmešavanjem v bizantinske zdrahe. Srbsko plemstvo zatem prepriča kralja o koristih tega zavezništva, v katerem bi Srbija v vsakem primeru dominirala. Dušan Silni postavi zahtevo, da mu pripade vsako mesto, ki ga zavzame, razen Soluna. Kantakuzen se strinja, čeprav seveda s figo v žepu. ↓
  • → Prvo ofenzivo v Makedonijo pokvari izbruh epidemije v obeh vojskah. Kljub temu je Kantakuzen bistveno bolj prizadet, saj mu brez zaledja ostane zgolj še 500 vojakov. Dušan, ki je ločil svojo vojsko od Kantakuzenove, osvoji Edesso in več manjših mest. 1343

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Pietro Lorinzetti, Rojstvo Device
  • Toskanski slikar Pietro Lorenzetti dokonča triptih "Rojstvo Device" za Siensko katedralo. Sliko z novorojenko Marijo in njenima staršema Ano in Joahimom ter spremstvom odlikuje groba prostorska perspektiva. Delo velja za eno pomembnejših del zgodnje renesanse.
  • Potovanja maroškega popotnika Ibn Batute: potem ko namerno izgubi stik z ostalo diplomatsko-trgovsko karavano v službi Delhijskega sultanata, se Ibn Batuta odloči, da bo potoval po svoje. Za kratek čas se nastani v muslimanski trgovski mestni državici Nawayath na jugu Indije. Ko postanejo politične razmere prevroče, se odpravi na Maldive, kjer se nenamenoma ponovno vključi v politiko in opravljanje sodne službe. Kratek postanek se zavleče za 9 mesecev. Dela ima veliko, saj imajo tamkajšnje ženske kljub spreobrnitvi v islam še vedno navado, da se po vsakdanjih dolžnostih odpravljajo zgoraj brez, njihovih moških pa tudi to ne moti. 1343

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Porečji Drave in Mure
  2. ^ Bolgarska Makedonija
  3. ^ Vladal današnjemu zahodnemu delu Republike Makedonije.
  4. ^ in hkrati grof Clermont-en-Beauvaisisa, grof La Marcheja
  5. ^ Krstno ime Peter de Beufort
  6. ^ Al-Džazira Al-Khadra, الجزيرة الخضراء, prvo mesto arabskih osvajalcev na Iberskem polotoku, ustanovljeno leta 711.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]