Pojdi na vsebino

Vannes

Vannes
Lega
Zemljevid
Vannes se nahaja v Francija
Vannes
Vannes se nahaja v Bretanja
Vannes
47°39′18″N 2°45′42″W / 47.65500°N 2.76167°W / 47.65500; -2.76167
DržavaFrancija
RegijaBretanja
DepartmaMorbihan
OkrožjeVannes
KantonVannes-Center
Vannes-Vzhod
Vannes-Zahod
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Pays de Vannes
Upravljanje
 • Župan (2001-2008) François Goulard
Površina
1
32,3 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
54.420
 • Gostota1.700 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
56260 /56000
Nadmorska višina0–56 m
(povp. 22 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Vannes, La cité des Vénètes, (bretonsko Gwened, gelsko Vann) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, prefektura departmaja Morbihan. Leta 1999 je mesto imelo 51.759 prebivalcev.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Mesto leži v severozahodni francoski pokrajini Bretanji vzdolž Morbihanskega zaliva.

Administracija

[uredi | uredi kodo]
Lega okrožja v regiji

Vannes je sedež treh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Allaire, Elven, La Gacilly, Grand-Champ, Guer, Malestroit, Mauron, Muzillac, Ploërmel, Questembert, La Roche-Bernard, Rochefort-en-Terre, Sarzeau in La Trinité-Porhoët z 248.015 prebivalci.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Vannes, antični Darioritum je bil glavno mesto armoriških Venetov, znanih po dolgem in uspešnem upiranju rimski invaziji pod poveljstvom Julija Cezarja (56 pred našim štetjem) ; slednji jih je v svojem delu De Bello Gallico omenjal tudi kot izvrstne pomorščake.

Škofija je bila vzpostavljena v 5. stoletju.

Avgusta 1532 se je mesto skupaj z Bretonskim vojvodstvom povezalo s Francoskim kraljestvom, pri tem pa ohranilo svoboščine in privilegije. Od 1675 je bil sedež Bretonskega parlamenta.

Znamenitosti

[uredi | uredi kodo]

Vannes je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • Katedrala sv. Petra, zgrajena 1020 v času Normanov.
  • obzidje s stolpi Tour Joliette, Poudrière in Connétable,
  • graščina Le manoir de Château-gaillard; postaviti jo je dal v 15. stoletju Jean de Malestroit, kancler bretanskega vojvode.
  • Château de l’Hermine, zgradil ga je Jean IV. Bretanski v 16. stoletju.
  • La porte, La rue St-Vincent iz leta 1704,
  • ostalo

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]