Châteauroux
Châteauroux | |
---|---|
46°48′35″N 1°41′25″E / 46.80972°N 1.69028°E | |
Država | Francija |
Regija | Center-Val de Loire |
Departma | Indre |
Okrožje | Châteauroux |
Kanton | Châteauroux-Center Châteauroux-Jug Châteauroux-Vzhod Châteauroux-Zahod |
Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Castelroussine |
Upravljanje | |
• Župan (2020–2026) | Gil Avérous (DVD) |
Površina 1 | 19,43 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 42.968 |
• Gostota | 2.200 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 36044 /36000 |
Nadmorska višina | 132–164 m (povp. 154 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Châteauroux [šatorú][2] je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Indre.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Mesto leži v osrednji francoski pokrajini Berry ob reki Indre; za Bourgesom je njeno drugo največje mesto. Severno od njega se nahaja letališče Marcel Dassault.
Uprava
[uredi | uredi kodo]Châteauroux je sedež štirih kantonov:
- Kanton Châteauroux-Center (del občine Châteauroux: 17.351 prebivalcev),
- Kanton Châteauroux-Jug (del občine Châteauroux: 12.334 prebivalcev),
- Kanton Châteauroux-Vzhod (del občine Châteauroux, občini Déols, Montierchaume: 16.869 prebivalcev),
- Kanton Châteauroux-Zahod (del občine Châteauroux, občine Niherne, Saint-Maur, Villers-les-Ormes: 15.173 prebivalcev).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Ardentes, Argenton-sur-Creuse, Buzançais, Châtillon-sur-Indre, Écueillé, Levroux in Valençay s 130.115 prebivalci.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Châteauroux je nastal v letu 1112 kot Château Raoul (Castellum Radulphi) in prevzel vodilno vlogo od sosednjega galo-rimskega Déolsa.
Med stoletno vojno je grad leta 1356 zavzel Črni princ, sin angleškega kralja Edvarda III., kraj pa požgal. Pred koncem vojne (1447) je bil Châteauroux s privoljenjem francoskega kralja utrjen, v letu 1498 pa postal grofija. Obdobje sporov pri dedovanju grofije po smrti prvega grofa de Chauvignyja se ni prenehalo vse do leta 1612, ko ga je odkupil Condéjski princ Henrik II. Burbonski. Leta 1627 je grofija pridobila naziv vojvodstva - perstva, ki ga je kasneje (1737) potrdil francoski kralj Ludvik XV. Francoski.
Med francosko revolucijo postane Châteauroux, v katerem ta čas prebiva 8.000 ljudi, sedež novoustanovljenega departmaja. V letu 1847 mesto pridobi železnico, z njo pa tudi nov zagon in razvoj industrije.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]- cerkev sv. Marcijala iz 12. stoletja,
- župnijsko središče sv. Jakoba, romarska postaja na poti v Santiago de Compostelo (Via Lemovicensis),
- cerkve sv. Andreja, Notre-Dame, sv. Jožefa, sv. Tereze, sv. Janeza,
- grad Château-Raoul iz 15. stoletja,
- muzej umetnosti in ljudske tradicije,
- muzej Bertrand, zbirke iz časa Napoleona, zbirka flamskih slikarjev 17. stoletja, kiparska zbirka.
Osebnosti
[uredi | uredi kodo]- Henri Gatien Bertrand (1773-1844), general Prvega cesarstva, Napoleonov sojetnik na otoku Sv. Heleni
- Gérard Depardieu, francoski filmski igralec
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]- Bittou (Burkina Faso),
- Gütersloh (Severno Porenje - Vestfalija, Nemčija),
- Olsztyn (Varminsko-Mazursko vojvodstvo, Poljska).
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
- ↑ »Govorni pomočnik: Olimpijske tekme bodo v [šatorúju], [bordóju], [nántu], [sentetjênu] … in Nici«. MMC RTV-SLO. 18. julij 2024.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradna stran (francosko)