Pojdi na vsebino

Laon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Laon
Mesto
Lega
Zemljevid
Laon se nahaja v Francija
Laon
Laon se nahaja v Hauts-de-France
Laon
49°33′52″N 3°37′14″E / 49.56444°N 3.62056°E / 49.56444; 3.62056
DržavaFrancija
RegijaHauts-de-France
DepartmaAisne
OkrožjeLaon
KantonLaon 1
Laon 2
InterkomunalitetaSkupnost občin
Laonnois
Upravljanje
 • Župan (2001-2014) Antoine Lefèvre
Površina
1
42 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2023)[1]
24.220
 • Gostota580 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
02408 /02000
Nadmorska višina63–183 m
(povp. 83 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Laon (francosko: [lɑ̃]) je mesto in občina v departmaju Aisne v regiji Hauts-de-France v severni Franciji. Je prefektura departmaja Aisne, znana po gotski stolnici. Leta 2023 je mesto imelo 24.220 prebivalcev.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Zgodnja zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Zgornje mesto Laon, ki se dviga sto metrov nad sicer ravno Pikardijsko ravnico,[2] je vedno imelo strateški pomen. V času Julija Cezarja je bila galska vas z imenom Bibrax, kjer so se morali Remi (prebivalci pokrajine okoli Reimsa) soočiti z napadom konfederiranih Belgov.[3] Ne glede na to, kje se je dogajalo to bojišče, so Laon utrdili Rimljani in zaporedoma ustavljali vpade Frankov, Burgundov, Vandalov, Alanov in Hunov.[4] Takrat je bil znan kot Alaudanum ali Lugdunum Clavatum.

Sv. Remigij, reimski nadškof, je bil rojen v Laonu; prav on je konec 5. stoletja v kraju vzpostavil škofijo. Od takrat naprej je bil Laon eno vodilnih mest Frankovskega kraljestva, njegova posest pa je bila velikokrat deležna prepirov. Karel Plešasti je obogatil cerkev s številnimi darovi.[4] Okoli leta 847 se je na dvoru Karla Plešastega pojavil irski filozof John Scotus Eriugena in bil imenovan za vodjo dvorne šole. Eriugena je preostanek svojih dni preživel v Franciji, verjetno v Parizu in Laonu.[5]

Laon je bil glavno mesto poznih karolinških kraljev Francije, začenši z Ludvikom IV. Po padcu Karolingov se je Laon postavil na stran Karla Lorenskega, njihovega dediča, Hugu Kapetu pa je mesto uspelo zavladati šele s privoljenjem škofa, ki je v zameno za to storitev postal drugi cerkveni plemič kraljestva.[4]

V zgodnjem 12. stoletju so se komune začele osamosvajati. Zgodovina Laonske komune je ena najbogatejših in raznolikih. Anzelmova šola za teologijo in eksegezo je hitro postala najbolj znana v Evropi. Meščani so izkoristili začasno odsotnost škofa Gaudryja in si njegovih predstavnikov zagotovili ustanovno listino komune, vendar je ta po vrnitvi od francoskega kralja odkupil preklic te listine in ponovno začel z zatiranjem. Posledica je bil njihov upor in požig škofijske palače in stolnice, škofa in njegove privržence pa so 25. april 1112 usmrtili. Nemirni zaradi posledic svoje zmage so se uporniki skrili zunaj mesta, ki so ga ljudje iz soseske, željni maščevanja za smrt svojega škofa, ponovno oropali.

Potem so francoski monarhi po potrebi posredovali, da bi rešili spore med škofom in meščani, vse do leta 1331, ko je bila občina ukinjena. V poznejših fazah stoletne vojne 1337–1453 je Laon zavzel burgundski vojvoda Filip Dobri. Nadzor je prepustil svojim angleškim zaveznikom, ki so ga imeli v lasti do leta 1429, ko je padel v roke Karla VII..[6] Katoliška liga je mesto uporabljala kot oporišče med francoskimi verskimi vojnami; avgusta 1594 ga je ponovno zavzel nekdanji hugenot Henrik IV.[7]

Sodobna zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Med revolucijo (1789) je Laon trajno izgubil status škofije. Med kampanjo leta 1814 je Napoleon zaman poskušal izgnati Blücherja in Bülowa v bitki pri Laonu.[8]

Leta 1870, med francosko-prusko vojno, je inženir razstrelil skladišče smodnika citadele v trenutku, ko so nemške čete vstopale v mesto. Veliko ljudi je umrlo; stolnica in stara škofovska palača sta bili poškodovani. Predal se je nemški sili 9. septembra 1870.[8]

Jeseni 1914, med prvo svetovno vojno, so nemške sile zavzele mesto in ga držale do zavezniške ofenzive poleti 1918.

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Lega okrožja v regiji

Laon, ki leži sredi Aisne, meji (s severa, v smeri urinega kazalca) z občinami Aulnois-sous-Laon, Barenton-Bugny, Chambry, Athies-sous-Laon, Bruyères-et-Montbérault, Vorges, Presles-et-Thierny, Chivy-lès-Étouvelles, Clacy-et-Thierret, Molinchart, Cerny-lès-Bucy in Besny-et-Loizy.[9] Od Reimsa je oddaljen 55 km, od Amiensa 131 km in od Pariza 138 km.

Najstarejši del mesta Laon (zgornje mesto) je zgrajen na ostanku hriba, ki se dviga približno sto metrov nad okoliško ravnino. Severno od hriba se razprostira prostrana pikardijska ravnica. Z vrha hriba se v jasnem dnevu razgled razteza več kot štirideset kilometrov proti severu. Nekaj ​​kilometrov proti jugu severni rob planote Soissonnais označuje strmina Île-de-France. Ta hrib se lokalno imenuje Laonska gora ali kronana gora.[10]

Laonska gora, ločena od cueste Île-de-France, je sestavljena predvsem iz peska. Zgornje plasti so sestavljene iz laonske gline (cuisian), grobega peska in lutetijskega apnenca. Glina daje vodonosnik, ki napaja izvire, ki so ob vznožju obzidja zgornjega mesta. Ti so bili že v srednjem veku razviti v fontane in napajalne korita. Pesek in apnenec so pridobivali že zelo zgodaj, najprej v kamnolomih na odprtem kopu, nato pa v podzemnih kamnolomih, kar je zagotavljalo gradbeni kamen in pesek za malto. Reka Ardon teče skozi mesto proti jugu.

Administracija

[uredi | uredi kodo]

Občina je glavno mesto departmaja Aisne in okrožja Laon. Za volitve poslancev je od leta 1958 del prve volilne enote Aisne.

Od leta 1790 do 1973 je bila glavno mesto kantona Laon, ko je bil kanton razdeljen na kanton Laon-Nord in kanton Laon-Sud, občina pa med njima.[11] V okviru prerazporeditve kantonov v Franciji leta 2014 je občina postala osrednje volišče za kantona Laon-1 in Laon-2.

Znamenitosti

[uredi | uredi kodo]
Stolnica v Laonu

V mestu so številne srednjeveške stavbe, vključno s stolnico Notre-Dame v Laonu, ki večinoma izvira iz 12. in 13. stoletja. Kapiteljska dvorana in križni hodnik vsebujeta primere arhitekture iz začetka 13. stoletja. Stara škofovska palača, ki meji na stolnico, se danes uporablja kot sodišče. Pročelje, obdano s stolpiči, prebadajo velika šilasta okna. Tu sta tudi gotski križni hodnik in stara dvonadstropna kapela, ki izvira izpred stolnice.

Cerkev sv. Martina izvira iz sredine 12. stoletja. Stare opatijske stavbe istega temelja se danes uporabljajo kot bolnišnica. Muzej v Laonu je imel zbirke kiparstva in slikarstva. Na njegovem vrtu je kapela templjarjev iz 12. stoletja.

Ena najstarejših cerkva v mestu je cerkev sv. Janeza Krstnika v bližnji soseski Vaux-sous-Laon, ki datira iz 11. do 13. stoletja in je zgrajena v mešanici romanskega in gotskega sloga.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
  2. ↑ »Picardy Town Information«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. januarja 2010. Pridobljeno 11. decembra 2009.
  3. ↑ Goldsworthy, Adrian (2007), Caesar: The Life of a Colossus, str. 290.
  4. 1 2 3 Chisholm 1911, str. 190.
  5. ↑ "John Scotus Eriugena" in New Advent.
  6. ↑ Barker, Juliet (2010). Conquest: The English Kingdom of France 1417–1450. Abacus. str. 127. ISBN 978-0349122021.
  7. ↑ Sutherland, Nicola Mary (1982). Henry IV of France and the Politics of Religion: 1572–1596 Volume II (2002 izd.). Elm Bank. str. 535. ISBN 978-1841508467.
  8. 1 2 Reynolds, Francis J., ur. (1921). »Laon« . Collier's New Encyclopedia. New York: P. F. Collier & Son Company.
  9. ↑ Predloga:OSM
  10. ↑ »Site officiel Hauts-de-France Tourisme Laon, la montagne couronnée : échappée bucolique à vivre en duo«. Site officiel Hauts-de-France Tourisme.
  11. ↑ Des villages de Cassini aux communes d'aujourd'hui sur le site de l'École des hautes études en sciences sociales.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Laon&oldid=6723330«