Pojdi na vsebino

Troyes

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Troyes
Prefektura in občina
Stasvbe v zgodovinski četrti Troyesa
Stasvbe v zgodovinski četrti Troyesa
Grb Troyes
Grb
Lega Troyes
Zemljevid
Troyes se nahaja v Francija
Troyes
Troyes
Troyes se nahaja v Grand Est
Troyes
Troyes
Koordinati: 48°17′59″N 4°04′45″E / 48.2997°N 4.0792°E / 48.2997; 4.0792
DržavaFrancija
RegijaGrand Est
DepartmaAube
OkrožjeTroyes
KantonCanton Troyes-1, 2, 3, 4, 5
InterkomunalitetaCA Troyes Champagne Métropole
Upravljanje
 • Župan (2020–2026) François Baroin[1]
Površina
1
13,2 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[2]
62.782
 • Gostota4.800 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
10387 /10000
Nadmorska višina100–126 m
(povp. 118 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.
Del starega mesta, Troyes

Troyes (francoska izgovorjava: ​[tʁwa]) je občina in glavno mesto departmaja Aube v regiji Grand Est v severni osrednji Franciji. Leži ob reki Seni približno 140 km jugovzhodno od Pariza. Troyes je v vinorodnem območju Šampanje in je blizu regionalnega naravnega parka Orient Forest.

Troyes je leta 2018 štel 61.996 prebivalcev. Je središče aglomeracijske skupnosti Troyes Champagne Métropole, v kateri živi 170.145 prebivalcev.

Troyes se je razvil že v rimski dobi, ko je bil znan kot Augustobona Tricassium. Stal je na vozlišču številnih cest, predvsem Via Agrippa. Mesto ima bogato zgodovinsko preteklost, od plemena Tricasses do osvoboditve mesta 25. avgusta 1944 med drugo svetovno vojno, vključno z bitko na Katalonskih ravnicah, Svetom v Troyesu, poroko Henrika V. in Katarine Francoske in sejmov šampanjca, na katere so prihajali trgovci iz vsega krščanskega sveta. Mesto ima bogato arhitekturno in urbanistično dediščino: številne stavbe so zaščitene kot zgodovinski spomeniki, vključno z pollesenimi hišami (predvsem iz 16. stoletja), ki so preživele v starem mestnem jedru. Prispevale so k temu, da je bil Troyes imenovan za mesto umetnosti in zgodovine.

Proizvodnja tekstila, razvita od 18. stoletja naprej, je bila glavni del gospodarstva Troyesa do 1960-ih. Danes je Troyes evropska prestolnica tovarniških prodajnih mest in trgovanja ter ima tri centre blagovnih znamk.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Geografska lega keltskih grobov okrog Troyesa in odkritje keltskih artefaktov v mestnem jedru nakazujeta, da Troye kot naselje lahko izvira od Keltov že leta 600 pr. n. št.[3]

Troyes obstaja že od rimske dobe, kot Augustobona Tricassium, ki je stal na središču številnih cest, predvsem Via Agrippa, ki je vodila proti severu do Reimsa in južno do Langresa in na koncu do Milana.[4] Druge rimske ceste so iz Troyesa vodile do Poitiersa, Autuna in Orléansa.[5] To je bil civitas galskega plemena Tricasov[6], ki ga je Avgust ločil od Senonov. Od galsko-rimskega mesta zgodnjega cesarstva so našli nekaj raztresenih ostankov, vendar ni javnih spomenikov, razen sledov akvadukta. V poznem imperiju se je naselje zmanjšalo in se imenovalo Tricassium ali Tricassae, izvor francoskega Troyesa.

Mesto je bilo sedež škofa od 4. stoletja - legenda o škofu Lupusu (Loup), ki je mesto pred Atilo rešil tako, da je dal sebe za talca, je hagiografsko in ne zgodovinsko dejstvo[7] – kljub temu pa je več stoletij kasneje to mesto postalo pomembno kot srednjeveško trgovsko središče.

Bitka na Katalunskih poljih, imenovana tudi bitka pri Troyesu, se je leta 451 bíla v bližini, med rimskim generalom Flavijem Aecijem in vizigotskim kraljem Teodorikom I. proti Atili.

V zgodnji stolnici na tem mestu je Ludvik II. Jecljajoči leta 878 prejel v Troyesu cesarsko krono iz rok papeža Janeza VIII. Konec 9. stoletja so grofje Champagne izbrali Troyes za svoj sedež, in ostal glavno mesto province Šampanje do francoske revolucije. V opatiji Saint-Loup je bila razvita znana knjižnica in skriptorij. V srednjem veku je bilo pomembno trgovsko mesto, ki je dalo ime trojski teži (npr. Trojska unča je tradicionalna enota teže zlata). Šampanjski sejmi oblačil in oživljanje trgovine na dolge razdalje ter nova razširitev kovancev in posojil so bili pravi motor, ki so potisnili srednjeveško gospodarstvo Troyesa. V začetku 10. stoletja je mesto postalo središče grofije in sedež rodbine Vermandois.

Leta 1285, ko je Filip Lepi združil Šampanjo s kraljevimi posestmi, je mesto ohranilo številne tradicionalne privilegije. Ivan Neustrašni, vojvoda Burgundski in zaveznik Angležev, je leta 1417 želel, da Troyes postane prestolnica Francije. Z Izabelo Bavarsko, ženo Karla VI. Francoskega se je sporazumel, da je treba dvor, svet in parlament ter službe preseliti v Troyes. V Troyesu, nato pa v rokah Burgundcev, je bila 21. maja 1420 podpisan sporazum, s katero je bil Henrik V. Angleški zaročen s Katarino Valois, hčerko Karla VI. in s pogoji, po katerih naj bi nasledil Karla, v škodo Dauphina. Znak hegemonije Plantagenetov v Franciji se je obrnil, ko sta Dauphin, kasneje Karel VII. in Ivana Orleanska, leta 1429 obnovila mesto Troyes.

V srednjem veku je bil Troyes pomembno mednarodno trgovsko središče, z znamenitim sejmom. Ime trojska teža za zlato izhaja iz merilnega standarda, ki se je razvi tukaj.[8]

Velik požar leta 1524 je uničil velik del srednjeveškega mesta, kljub številnim mestnim kanalom.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Troyes je v Franciji, v zahodnem delu regije Grand Est, v središču departmaja Aube - katerega glavno mesto je. Občina se razteza v nižini kredaste Šampanje, blizu dežel Othe in Armance. To mesto na aluvialni nižini leži v dolini Sene.

V zračni črti je Pariz oddaljen 141,5 km severozahodno od mesta Troyes. Zunaj prestolnice sta drugi večji mesti, ki sta najbližje Troyesu, Reims (106,9 km severno) in Dijon (129,9 km jugovzhodno).

Uprava

[uredi | uredi kodo]
Lega okrožja v regiji

Mesto je sedež sedmih kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, poleg njegovih kantonov sestavljenega še iz kantonov Aix-en-Othe, Arcis-sur-Aube, Bar-sur-Seine, Bouilly, Chaource, La Chapelle-Saint-Luc, Ervy-le-Châtel, Essoyes, Estissac, Lusigny-sur-Barse, Mussy-sur-Seine, Piney, Ramerupt, Les Riceys in Sainte-Savine z 210.294 prebivalci.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
Stolnica sv. Petra in Pavla, Troyes (1549)

V starem mestnem jedru so preživele mnoge pollesene hiše (večinoma iz 16. stoletja)

  • Hôtels Particuliers (palače) starega mesta
  • Hôtel de Ville, Place Alexandre Israël, je urbani primer sloga Ludvika XIII. Na osrednjem Corps de Logis, ki ima glavne sprejemne prostore, je njegov venec ritmično prelomljen spredaj s pari korintskih stebrov, ki so spodaj podprti z močnim grozdom pilastrov. Nad vhodnimi vrati je bil iz svojega niše odstranjen kip Ludvika XIV. Leta 1793, v času terorja na vrhuncu francoske revolucije; v 19. stoletju je bil zamenjan s sedanjo Minervo in napravo v njeni prvotni obliki, danes pa redko videno "Liberté, Egalité, Fraternité, ou la Mort".

V Salle du Conseil (zbornica Sveta) je nepoškodovan marmorni medaljon Ludvika XIV. (1690) Françoisa Girardona, rojenega v Troyesu.

Muzeji

[uredi | uredi kodo]
  • Muzej moderne umetnosti (Musée d'Art Moderne)
  • Maison de l'outil et de la pensée ouvrière
  • Muzej Vauluisant:
    • Zgodovinski muzej Troyes in Champagne-Ardenne
    • Muzej nogavic
  • Apoteka Hôtel-Dieu-Lecomte
  • Muzej Saint-Loup (Muzej likovne umetnosti)
  • Muzej Di Marco (od 1. aprila do 1. oktobra vsako leto)

Cerkve

[uredi | uredi kodo]
Stolnica sv. Petra in Pavla v Troyesu

Nepoškodovan v zadnjih vojnah ima Troyes veliko gostoto starih verskih objektov, združenih v bližini mestnega središča. Ti so:

  • Stolnica svetega Petra in Pavla, grajena od 13. do 17. stoletja,
  • Cerkev Saint-Nizier v gotskem in renesančnem slogu z izjemnimi skulpturami. Uvrščen med Monument Historique leta 1840.
  • gotska bazilika svetega Urbana (13. stoletje), s strešno kritino, prekrito s poliranimi ploščicami. Razglašena kot bazilika leta 1964; zgradil jo je Jacques Pantaléon, izvoljen papež leta 1261, pod imenom Urban IV., na mestu, kjer je bila delavnica njegovega očeta. Uvrščen med Monument Historique leta 1840.
  • Cerkev svete Magdalene. Zelo zgodnja gotika, z vzhodnim delom, obnovljenim okrog leta 1500. Izjemno izpopolnjen kamnit retabel 1508–17 v dekorativnem gotskem slogu, ki ga je oblikoval Jean Gailde, s kipom sv. Marte in renesančnih vitražev. Okrožje Saint Jean, Monument Historique iz leta 1840.
  • cerkev Saint-Jean z renesančnim prezbiterijem, tabernaklom v visokem oltarju, delo Giraudona. Na portalu je grb Karla IX. Uvrščen Monument Historique leta 1840.
  • gotska cerkev svetega Nikolaja, ki sega v začetek 16. stoletja, z grebensko kapelo v obliki zvonika je dosegljiva z monumentalnim stopniščem. Na južnem portalu sta dva kipa Françoisa Gentila: David in Izaija.
  • cerkev Saint-Pantaléon, s številnimi kipi iz 16. stoletja.
  • cerkev sv. Remigija Ima ukrivljen zvonik višine 60 m, z zunanjo uro z enim kazalcem, sončno uro z latinskim napisom sicut umbra dies nostri super terram ('naši dnevi na zemlji prehajajo kot senca').
  • cerkev Saint-Martin-ès-Vignes. Ima vitraže iz 17. stoletja, lokalnega mojstra Linarda Gontierja.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

V popularni kulturi

[uredi | uredi kodo]
  • Troyes (2010) je družabna igra po imenu mesta, ki jo objavljajo Pearl Games, UPlay.it edizioni in Z-Man Games.[9][10]
  • 28. poglavje Jamesa Rollinsa šeste serije Sigma Force, The Doomsday Key (2009), je poimenovano po Troyesu v Franciji, saj mesto igra pomembno vlogo v zaroti.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Répertoire national des élus: les maires«. data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises (v francoščini). 2. december 2020.
  2. ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
  3. ↑ L'énigme de la Tombe Celte (arte, French): 1 h 13 min 02 sec and following. https://www.youtube.com/watch?v=E2a0w6dQAn0
  4. ↑ »Balades dans le vieux Troyes«. vieuxtroyes.free.fr. Pridobljeno 25. januarja 2023.
  5. ↑ Princeton Encyclopedia of Classical Sites
  6. ↑ Ptolemy, Geography 8.13, mentions the Tricasses and their city Augustobona.
  7. ↑ Attwater, Donald. The Penguin Dictionary of Saints, (1945) Reprint: 1981, p. 223.
  8. ↑ Lloyd, John; Mitchison, John (2010). The Second Book of General Ignorance (First izd.). London: Faber and Faber Ltd. str. 71. ISBN 978-0-571-26965-5.
  9. ↑ »Troyes (2010)«. Board Game Geek.
  10. ↑ »Troyes (2010)«. Z-Man Games. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. julija 2014. Pridobljeno 23. septembra 2014. Arhivirano 2014-07-09 na Wayback Machine.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Troyes



Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Troyes&oldid=6336626«