Troyes

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 48° 17' 59" severne širine, 4° 04' 45" vzhodne dolžine

Občina Troyes
Mestna hiša, Troyes

Grb
Troyes se nahaja v državi Francije
Troyes
Lega
Zemljepisna dolžina: 4.07917
Zemljepisna širina: 48.2997
Uprava
Država Francija
Regija: Šampanja-Ardeni
Departma: Aube (prefektura)
Okrožje: Troyes
Kanton: sedež sedmih kantonov
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Troyes
Župan: François Baroin  (Zveza za ljudsko gibanje)
(1995-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 103 m–118 m
(povpr. 118 m)
Površina kopnega:¹ 13,20 km²
Prebivalstvo
(2006)
63.044
 - gostota: (2006) 4.776/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 10387/ 10000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija
Katedrala sv. Petra in Pavla v Troyesu
del starega mesta, Troyes

Troyes je mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, prefektura departmaja Aube. Leta 2006 je mesto imelo 63.044, s predmestji vred pa 136.000 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto leži v pokrajini Šampanji ob reki Seni.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Mesto je sedež sedmih kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, poleg njegovih kantonov sestavljenega še iz kantonov Aix-en-Othe, Arcis-sur-Aube, Bar-sur-Seine, Bouilly, Chaource, La Chapelle-Saint-Luc, Ervy-le-Châtel, Essoyes, Estissac, Lusigny-sur-Barse, Mussy-sur-Seine, Piney, Ramerupt, Les Riceys in Sainte-Savine z 210.294 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Troyes je bil glavno mesto keltskega plemena Tricasses, od rimskih časov poznan kot Augustobona Tricassium. V 4. stoletju je postal sedež škofije. Leta 451 se je zahodno od mesta na Katalaunskih poljih odvijala bitka, v kateri je zahodnorimski vojskovodja Flavij Aetij porazil hunskega poglavarja Atilo. Leta 878 je v Troyesu zahodnofrankovski kralj Ludvik II. Jecljavi prejel cesarsko krono iz rok papeža Janeza VIII. V začetku 10. stoletja je mesto postalo središče grofije in sedež hiše Vermandois. Leta 1420 je bil v njem podpisan sporazum s poskusom končanja stoletne vojne.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • Katedrala sv Petra in Pavla, grajena od 13. do 17. stoletja,
  • Bazilika sv. Urbana (13. stoletje),
  • cerkev sv. Magdalene,
  • cerkev sv. Janeza,
  • cerkev. sv. Nikolaja,
  • Hôtel de Marisy (16. stoletje),
  • Hôtel du Lion Noir (16. stoletje),
  • mestna hiša (17. stoletje).

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]