Ivana Orleanska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sveta Ivana Orleanska
Ivana Orleanska, okrog 1485. Edini znani za življenja napravljeni portret se ni ohranil, zato vse njene upodobitve temeljijo na umetnikovi predstavi. (Centre Historique des Archives Nationales, Pariz, AE II 2490)
Datum rojstva 6. januar 1412, Domrémy (pozneje preimenovan v Domrémy-la-Pucelle), Francija
Datum smrti 30. maj 1431, Rouen, Francija
Češčena v Rimskokatoliški cerkvi
Beatifikacija 18. aprila 1909 s strani Pija X.
Kanonizacija 16. maja 1920 s strani Benedikta XV.
Goduje 30. maja
Zavetnica ujetnikov, Francije, mučencev, nasprotnikov cerkvenih oblasti, zaradi vere zasramovanih, zapornikov, žrtev posilstev, vojakov in žensk v oboroženih silah

Ivána Orleánska (francosko Jeanne d'Arc ali tudi Jeanne la Pucelle; znana tudi kot Devica Orleanska), francoska narodna junakinja in svetnica rimskokatoliške cerkve, * domnevno 6. januar 1412, Domrémy, Lorena, Francija, † 30. maj 1431, Rouen, Francija.

Z zgolj 17. leti je poveljevala francoski kraljevi vojski. Kralja Karla VII. je prepričala, da je pregnal Angleže iz Francije in ji leta 1429 zaupal vodstvo armade v obleganju Orleansa, patajski bitki in drugih spopadih leta 1430. Z njenimi vojaškimi zmagami se je tehtnica v stoletni vojni odločilno prevesila na stran Francozov.

Njene zmage so omogočile kronanje Karla VII., zaradi česar je njeno družino nagradil s plemstvom. Vojvoda Burgundski jo je priprl in prodal Angležem, čeprav jo je želel odkupiti tudi Karel. Proangleška duhovščina jo je na montiranem sodnem procesu obtožila krivoverstva in jo obsodila na usmrtitev z zažigom na grmadi v Rouenu. Leta 1449 je Karel spet zavzel Rouen in na obnovljenem procesu, ki ga je odobril tudi papež Kalist III., so duhovniki iz vse Evrope ugotovili njeno nedolžnost. Inkvizitor jo je junija 1456 označil za mučenico, njene prvotne sodnike pa za krivoverce. V 16. stoletju je postala simbol katoliške lige. Uradno so jo beatificirali leta 1909, 16. maja 1920 pa jo je v priznanje njene nedolžnosti Benedikt XV. dokončno proglasil za svetnico. Goduje 30. maja.

Filmi z motivi iz njenega življenja[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]