Stolnica svetega Petra in Pavla, Troyes

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stolnica v Troyesu
Stolnica svetega Petra in Pavla
Cathédrale Saint-Pierre-et-Saint-Paul
Portret
Geografski položaj v Franciji
Geografski položaj v Franciji
Stolnica v Troyesu
Geografski položaj v Franciji
48°18′1″N 4°4′53″E / 48.30028°N 4.08139°E / 48.30028; 4.08139Koordinati: 48°18′1″N 4°4′53″E / 48.30028°N 4.08139°E / 48.30028; 4.08139
KrajTroyes,
DržavaFrancija
Verska skupnostRimokatoliška
Zgodovina
Zgrajena1208
ZgradilGarnier de Traînel
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
ArhitektJean d'Orbais
Jean-le-Loup
Gaucher Reimsski
Bernard de Soissons
Vrsta arhitekturestolnica
SlogFrancoska gotika
Konec gradnje17. stoletje
Lastnosti
Dolžina114 m
Širina50 m čez transepta
Višina39,5 m
Št. zvonikov1
Višina zvonika62,34 m
Uprava
ŠkofijaTroyes
Razglasitve
Razglasitev:1862, 1920

Stolnica Troyes (francosko Cathédrale Saint-Pierre in Saint-Paul de Troyes) je rimokatoliška cerkev, posvečena sv. Petru in sv. Pavlu, v mestu Troyes v regiji Šampanja-Ardeni v Franciji. Je sedež škofa. Stolnica, zgrajena v gotskem arhitekturnem slogu, je spomenik zgodovinski spomenik (monument historique ) od leta 1862. [1]

Zgodovina in opis[uredi | uredi kodo]

Tloris

Mesto se uporablja za verske zgradbe vsaj od 4. stoletja, ko je na tem mestu stal oratorij. Prva stolnica je bila zgrajena v 9. stoletju, vendar so jo v normanski invaziji močno poškodovali in jo okoli leta 940 zamenjali, ko je škof Milo zgradil romansko stolnico. V tej stavbi je bil tudi ekumenski koncil, ki se je začel 13. januarja 1128/29, na katerem je bil potrjen Red vitezov templjarjev in vzpostavljena njihova oblast. Romanska stolnica je bila uničena v požaru leta 1188.

Gradnjo sedanje gotske stolnice je okoli leta 1200 naročil škof Garnier de Traînel, gradnja se je začela pod škofom Hervéjem leta 1208. Delo se je nadaljevalo do 17. stoletja. Stolnica ima samo en stolp, stolp sv. Peter, stolp sv. Pavel na jugu ni bil nikoli zgrajen, zato je stavba še vedno nedokončana. Konica z višino 110 metrov je nekoč stala nad križiščem: uničil jo je tornado leta 1365, 1700 pa ga je zadela strela, potem pa ni bila obnovljena. Struktura stolnice je utrpela še druge naravne katastrofe: del pevska empora je bil uničena v orkanu leta 1228, streho pa je leta 1389 zažgala strela.

Najstarejši del je kor iz 13. stoletja. Izdelana fasada sega v začetek 16. stoletja. Trije glavni portali so delo arhitekta Martina Chambigesa. Stolnica je med francosko revolucijo ušla uničenju, vendar je bila de-kristanizirana in več let spremenjena v tempelj izobilja.

Še posebej je znana po izjemnih vitražnih oknih [2], datiranih od 13. do 19. stoletja, s površino 1500 m² in po veličastni zakladnici, ki vsebuje številna pomembna dela, relikviarno skrinjico sv. Bernarda iz Clairvauxa in njegovega najbližjega prijatelja svetega Malahije iz Irske.

Stolnica, ki ima glavno in dve stranski ladji in dve dodatni ladji, je dolga 114 metrov in je široka 50 metrov (čez transepta), z višino do vrha oboka 29,5 metrov; višina kupole in stolpa je 62,34 metra.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

V maju 1420 je bila podpisana Pogodba iz Troyesa v stolnici med Henrikom V. Angleškim, njegovim zaveznikom Filipom Burgundskim in kraljico Izabelo, ženo norega Karla VI. Francoskega namesto Karlovega sina Dauphina. Henrik se je poročil s Katarino Valois, hčerjo francoskega kralja, kmalu zatem v Troyesu, bodisi v stolnici ali v cerkvi st. Jean.

Julija 1429 je Ivana Orleanska spremljala Dauphina k maši v stolnici na poti k razglasitvi za Karla VII. Francoskega v stolnici Reims, v nasprotju z nedavno podpisano pogodbo. [3]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici in viri[uredi | uredi kodo]

  1. www2.culture.gouv.fr: Base Mérimée
  2. Med njimi je tisti, ki ima očitno predstavo slavnega indo-partskega kralja Gondofarjeva, ki je vladal v starodavni Taxili od 20. do 41. leta, kar je zdaj severozahodni Pakistan (glej Bivar, A.D.H., 2007: "Gondophares and the Indo-Parthians", pp. 26–31, in: The Age of the Parthians, ed. Vesta Sarkhosh Curtis and Sarah Stewart. Ib. Tauris, New York. ISBN 978-1-84511-406-0). Po legendah in tradicijah, ki jih vsebujejo Tomaževa dela in jih je ohranil indijski sv. Tomaž Kristjan, je apostol Tomaž po križanju pobegnil na vzhod. Nekaj časa je ostal na Gondofaresovem dvoru, kjer naj bi mu Tomaž zgradil palačo, preden se je odpravil v južno Indijo, kjer je bil po legendi mučenik blizu modernega Chennaija (Madras) (glej: James, M. R., 1966: "The Acts of Thomas" in The Apocryphal New Testament, pp. 365–377; 434–438. Oxford).
  3. "History of Troyesaccessdate = 2012-0426". 
  • Balcon, Sylvie, and Philippot, Jacques, 2001. La cathédrale Saint-Pierre-et-Saint-Paul de Troyes. Paris: Centre des monuments nationaux, Monum (Éditions du Patrimoine). ISBN 2-85822-615-6 ISBN 978-2-85822-615-3

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]