Valonija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zastava Valonije
Lega ozemlja v Evropi

Valonija (valonsko Wallonreye, francosko Wallonie, nemško Wallonien, nizozemsko Wallonië) je ena od treh avtonomnih regij v Belgiji

Lega Valonije v Belgiji
Valonske province

Valonija se nahaja v južnem delu Belgije. S površino 16.844 km² zavzema dobro polovico države, sestavljena pa je iz petih provinc:

  1. Valonski Brabant,
  2. Hainaut,
  3. Liège,
  4. Luxembourg,
  5. Namur.

Pomembnejša mesta so Namur (glavno mesto regije), Arlon, Bastogne, Charleroi, Dinant, Eupen, Liège, La Louvière, Mons, Peruwelz, Tournai, Verviers in Wavre (skupaj 3.395.942 prebivalcev).

Jezikovni zemljevid Valonije

Francoščina je uradni jezik v večini valonskih občin. Nemščina je uradni jezik v devetih vzhodno ležečih občinah, ki so do leta 1918 pripadale Nemčiji, danes pa tvorijo nemško govorečo skupnost v Belgiji.

Leta 1990 je Belgija uradno priznala tudi champenois, gaumais, pikardščino in valonščino kot regionalne jezike. Vsi ti pripadajo jeziku langues d'oïl - tesno v povezavi vendar ne identičnemu francoščini.

Valonski in pikardski dialekt sta bila prevladujoča jezika Valoncev vse do začetka 20. stoletja medtem ko je bila francoščina jezika zgornjega razreda. Z izobraževanjem v francoščini sta dialekta postopoma izgubljala svoj položaj v regiji. Danes poteka poskus oživitve valonščine s ponujanjem jezikovnih tečajev na šolah, prav tako se valonščina govori na nekaterih radijskih programih, vendar pa ti napori ostajajo zelo omejeni.

Valonija je bila v času pred rimsko osvojitvijo Galije ozemlje kelto-germanskih plemen. V času Germanie Inferior so se na njeno ozemlje preko Rena začela priseljevati germanska plemena, kasneje Franki. Tako merovinška kot karolinška dinastija izhajata prav od tod, prva iz Tournaija, druga iz ozemlja Lièga.

Številnim Valoncem danes Valonija pomeni »deželo dolin«. To bi lahko bil tudi dejanski pomen besede, del Valonije (province Liege, Namur and Luxembourg), kjer je valonščina tradicionalni jezik, je namreč eno najhribovitejših ozemelj Evrope in v ostrem nasprotju s severneje ležečim flamskim nižavjem. Valonski turistični urad podpira to etimologijo z reklamiranjem »dežele dolin« (pays des vallées) na številnih turističnih cestnih oznakah.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]