Calais

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Calais
Burghers of calais.jpeg
Calais se nahaja v Francije
Calais
Calais se nahaja v Hauts-de-France
Calais
50°56′51″N 1°51′20″E / 50.94750°N 1.85556°E / 50.94750; 1.85556Koordinati: 50°56′51″N 1°51′20″E / 50.94750°N 1.85556°E / 50.94750; 1.85556
DržavaFrancija
RegijaHauts-de-France
DepartmaPas-de-Calais
OkrožjeCalais
KantonCalais-Center
Calais-Jugovzhod
Calais-Severozahod
Calais-Vzhod
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost Calais
Upravljanje
 • Župan (2008-2014) Natacha Bouchart
Površina
1
33,5 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
73.911
 • Gostota2.200 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
62193 /62100
Nadmorska višina0–18 m
(povp. 5 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Calais (flamsko Cales, nizozemsko Kales) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais. Leta 2009 je mesto imelo 74.336 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Lega Calaisa v departmaju

Mesto leži ob Dovrskih vratih najožji točki Rokavskega preliva. V bližnjem kraju Coquelles se nahaja francoski terminal predora pod Rokavskim prelivom.

Stari del mesta (Calais-Nord) se nahaja na umetnem otoku, obkroženem s kanali in pristanišči. Novejši (Saint Pierre) zavzema južni in jugovzhodni del.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Calais je sedež štirih kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega je poleg njegovih vključen kanton Guînes s 118.239 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Calais, prvotno ribiško naselje, je s prihodom flandrijskih grofov konec 10. stoletja postal pomembno pristanišče. Leta 1224 so mu boulognski grofje dodali obzidje. Zaradi pomorskega trgovanja z Dovrom in strateškega položaja je postal ključna točka v Stoletni vojni, ko so ga po 11-mesečnem obleganju v letu 1347 zasedli Angleži in vanj naselili svoje ljudi. Postal je sestavni del Anglije vključno z lastnim izbiranjem predstavnika za Spodnji dom Angleškega parlamenta (1372). V tem času je dobil naziv "najsvetlejšega dragulja Angleške krone" zahvaljujoč uvažanju kositra, svinca, tekstila in volne. Konec angleške vladavine nad Calaisom je prišel 7. januarja 1558, ko so ga zavzeli Francozi. Ozemlje okoli mesta (Calaisis) se je v spomin na vrnitev k Franciji preimenovalo v Pays Reconquis ("znova osvojeno ozemlje"). Leta 1596 je bil Calais zavojevan s strani Špancev iz sosednjega ozemlja Španskih Nizozemsk, vendar že leta 1598 s sporazumom v Vervinsu vrnjen Franciji. Med Napoleonskimi vojnami je bil na frontni črti v konfliktu z Združenim kraljestvom; leta 1805 je gostil francoske vojake in floto, pripravljene na nikoli začeto invazijo na Britansko otočje. Britanci so se vrnili v Calais med prvo svetovno vojno zaradi bližine fronte v Flandriji, ko je bilo mesto ključno za oskrbo z orožjem in okrepitvami na Zahodni fronti. Med drugo svetovno vojno je bil praktično porušen do tal. V maju 1940 je postal prizorišče zadnjih obrambnih akcij, ki so pripomogle k umiku poražene angleške vojske iz bližnjega Dunkerquea preko Calaisa v Anglijo.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Notredamska cerkev, Calais
  • stražni stolp iz 13. stoletja,
  • Notredamska cerkev (13.-15. stoletje),
  • citadela (16. stoletje),
  • Fort Risban (prvotno 1346, preoblikovan v 17. stoletju),
  • zvonik - beffroi mestne hiše, skupaj z ostalimi podobnimi stolpi v Belgiji in Franciji uvrščen na UNESCOv seznam svetovne kulturne dediščine.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.