Predor pod Rokavskim prelivom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Predor pod Rokavskim prelivom
Course Channeltunnel sl.svg
shema poteka predora
Osnovni podatki
Lokacija Rokavski preliv (Dovrska vrata)
Koordinati Folkestone: 51°5′49.5″N 1°9′21″E / 51.097083°N 1.15583°E / 51.097083; 1.15583 (Folkestone Portal)
Coquelles: 50°55′22″N 1°46′50.16″E / 50.92278°N 1.7806000°E / 50.92278; 1.7806000 (Coquelles Portal)
Status aktiven
Začetna točka Folkestone, Kent, Združeno kraljestvo
Končna točka Coquelles, Pas-de-Calais, Francija
Delovanje
Odprt 6. maj 1994 (predor)
14. november 1994 (potniški promet)
Lastnik Eurotunnel
Operater Eurotunnel
Eurostar
DB Schenker Rail (UK)
Vrsta železniški
Tehnični podatki
Dolžina proge 50,45 km
Število tirov 2 enotirni cevi
1 servisna cev
Širina tirov 1.435 mm (4 ft 8 1⁄2 in) (standardna širina)
Elektrifikacija 25 kV AC OHLE, 5,87 m[1]
Delovna hitrost 160 km/h

Predor pod Rokavskim prelivom, tudi Evrotunel (angleško Channel Tunnel, znan tudi pogovorno kot Chunnel, francosko Le tunnel sous la Manche), je železniški predor, ki je speljan pod Rokavskim prelivom med Veliko Britanijo in Francijo med krajema Folkestone (Kent, Anglija) na otoku in Coquelles (Pas-de-Calais, Francija). Dolg je 50,5 km, od tega 37,9 km pod morskim dnom, s čemer je za japonskim predorom Seikan drugi najdaljši predor na svetu, še vedno pa ima najdaljši odsek speljan pod morskim dnom.

Predor sestavljajo tri cevi; glavni cevi imata 7,6 m premera in sta 30 m narazen, med njima pa je servisni tunel, širok 4,8 m. Na vsakih 375 m je prečna cev, ki povezuje glavna predora s servisnim, na vsakih 250 m pa še tlačna cev med glavnima predoroma, ki služi za uravnavanje zračnega tlaka ob prehodu vlakov. Poleg teh povezav sta vzdolž predora še dve večji podzemni dvorani, v kateri se odpirajo vse cevi.[2]

Vrtanje predora se je pričelo leta 1988 z obeh strani hkrati. Speljan je po plasti krednega laporja, ki poteka skoraj neprekinjeno po vsej razdalji in je zaradi nepropustnosti, moči ter razmeroma enostavnega kopanja posebej primeren za predor. Najgloblja točka predora je 75 m pod morsko gladino. Delavci so prvič prebili zid med stranema 30. oktobra 1990 in brez posebnega pompa izvrtali 5 cm široko pilotsko cev. 1. decembra tega leta sta skozi odprtino splezala prva človeka. Predor sta uradno odprla britanska kraljica Elizabeta II. in francoski predsednik François Mitterrand na proslavi v Calaisu 6. maja 1994.

Skozi predor vozijo hitri potniški vlaki Eurostar, vlaki z avtomobilskimi vagoni Eurotunnel Shuttle in mednarodni tovorni vlaki. V Franciji je povezan s hitro progo LGV Nord, ki vodi do Pariza in meje z Belgijo, na angleški strani pa s hitro progo High Speed 1 do Londona. Avtomobilska terminala na vsaki strani imata avtocestne povezave s preostankom države.

Model prereza tunela z vlakom Eurostar v železniškem muzeju

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Institution of Civil Engineers (1995). The Channel Tunnel: Transport systems, Volume 4 108. Thomas Telford. str. 22. ISBN 9780727720245. 
  2. ^ Kirkland C.J. (ur.) (1995). Engineering the Channel Tunnel. London: Chapman and Hall. ISBN 0419179208. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]