Dover

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dover
Pogled na Dover iz zraka
Koordinati: 51°12′57″N 1°31′30″W / 51.21583°N 1.52500°W / 51.21583; -1.52500
Država Združeno kraljestvo
Ustavodajna dežela Anglija
Regija Jugovzhodna
Ceremonialna grofija Kent
Okrožje Dover
Prebivalstvo (2011)
 • Skupno 31.022
Poštna številka CT16, CT17
Omrežna skupina 01304

Dover je mesto in veliko pristanišče za trajekte v grofiji Kent v jugovzhodni Angliji. S Francijo se stika preko najožjega dela Rokavskega preliva. Leži jugovzhodno od mesta Canterbury, vzhodno od upravnega središča grofije Kent, mesta Maidstone in severovzhodno po obali od mest Dungeness in Hastings.

Mesto je upravni center okrožja Dover. V mestnem pristanišču pristaja trajekt Dover - Calais. Pod mestom je tudi točka, kjer se tunel pod Rokavskim prelivom prvič približa celini. Okoliški klifi iz krede so postali znani kot Bele dovrske pečine, bližnji ozek morski prehod pa Dovrska vrata.[1]

Mesto je imelo pomembno strateško vlogo v teku zgodovine. Arheološke najdbe so pokazale, da je bilo mesto vedno izredno pomembna točka za ljudi, ki so prihajali in odhajali iz Britanije. Ime mesta izhaja iz imena reke Dour. Mesto je bilo naseljeno od kamene dobe naprej.

Dover je eno redkih mest v Veliki Britaniji, poleg recimo Londona, Cornwalla in Canterburyja, ki ima ime tudi v francoskem jeziku: Douvres.[2]

Večino mestnega prebivalstva je zaposleno v dejavnostih, povezanih z mestnim pristaniščem in turizmom, čeprav je promet s trajektom danes manj živahen kot nekoč. V Dovru je imela svoje prostore tudi vojska, a jih je prenehala uporabljati leta 2007.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Prvič zabeleženo ime, latinizirana oblika Portus Dubris, izhaja iz britonske besede za vode (dwfr v srednji valižanščini). Isti element je prisoten v oblikah mesta v francoščini (Douvres) in modernni valižanščini (Dofr), kot tudi ime reke Dour in je očitno tudi v drugih angleških mestih, kot je Wendover.

Študija iz leta 2013[3] zaključuje, da ime lahko izvira iz starodavne besede za "dvojno obrežje", in se nanaša na prodne rtič(e), ki so nastali čez vhod v pristanišče, za katerega se beseda 'dover' še vedno uporablja na Isle of Wight. Naslednja oblika vsebuje Doverre. [4]

Sedanje ime je bilo v uporabi vsaj od Shakespearovega Kralja Leara (med letoma 1603 in 1606), v katerem igrajo mesto in njegove stene pomembno vlogo. Pogled na bele klife, ko se približuje Dovru so lahko dale britanskemu otoku njeno starodavno ime Albion.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dovrski grad iz Castle Street.
Zelo zgodnja fotografija prikazuje Dover street, okoli 1860

Dover je imel v zgodovini, zaradi bližine Francije, že od nekdaj velik strateški pomen za Veliko Britanijo. Arheološke najdbe so pokazale, da so bili ljudje na tem območju že v kameni dobi in da je bil pomorski vpliv v bronasti dobi že močan. Obstajajo tudi nekatere najdbe iz železne dobe, vendar je prihod Rimljanov Dover navezal na rimsko komunikacijsko omrežje. Kot Lemanis (Lympne) in Rutupiae (Richborough) je bil Dover povezan s cesto v Canterbury in Watling Street in je postal Portus Dubris, utrjeno pristanišče. Utrdbe so bile zgrajene nad pristaniščem, za usmerjanje ladij so bili zgrajeni svetilniki. Tukaj je tudi ena izmed najbolje ohranjenih rimskih vil v Veliki Britaniji.

Dover ima pomembno vlogo v Domesday Book. Bil je eno od Cinque Ports v srednjem veku. Deloval je tudi branik pred različnimi napadalci, predvsem Francozi v času Napoleonovih vojn in proti Nemčiji med drugo svetovno vojno.

Geografija[uredi | uredi kodo]

1945 Ordnance Survey - karta Dovra prikazuje pristanišče

Dover leži ob skrajnem jugovzhodnem vogalu Britanije med krajema Deal in Folkestone. Od južnega Forelanda do najbližje točke na celini, Cap Gris Nez blizu Calaisa je preko Dovrskih vrat 34 km - zato je mesto močno povezano s Francijo. [5]

Prvotno naselje je ležalo v dolini reke Dour, zato je bilo idealen kraj za pristanišče, zaščiteno pred prevladujočim jugozahodnim vetrom. Ta je povzročil geološki proces, ki je sestavljen iz transporta sedimentov (gline, mulja, peska in proda) vzdolž obale in vzporedno z njo, kar je povzročilo zamuljevanje rečnega ustja. Mesto je bil nato prisiljeno v izdelavo umetnih valolomov, da bi obdržali pristanišče. Ti valolomi so se razširili in prilagodili tako, da pristanišče leži skoraj v celoti na površinah nanosov.

Višja zemljišča na obeh straneh doline - Zahodni Heights in vzhodna visoka točka, na kateri stoji Dovrski grad - je bila prilagojena za opravljanje funkcije zaščite pred vsiljivci. Mesto se je postopoma razširilo navzgor po rečni dolini in zajelo več vasi. Manjša rast je mogoča ob obali do roba klifov. Železnica poteka v predorih in na nasipih pod vznožjem klifov.

Dover ima oceansko podnebje (razvrstitev po KÖPPENu Cfb) in je podobno kot drugje v Združenem kraljestvu z blagimi temperaturami skozi celo leto in manjšo količino padavin vsak mesec. Najtopleje je bilo 31 ° C in najhladneje -8 ° C, vendar so temperature običajno med 3 ° C in 21,1 ° C. Morje je najhladnejše v februarju in ima 13 ° C.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Leta 1800, leto pred prvim popisom v Britaniji, Edward Hasted (1732-1812) poroča, da je mesto imelo skoraj 10.000 prebivalcev. [6]

Ob popisu prebivalstva leta 2001 je imelo mesto Dover 28.156 prebivalcev, medtem ko je število prebivalcev v celotnem urbanem območju Dover, kot je izračunal Urad za državno statistiko, 39.078. [7]

S širjenjem Dovra je bilo veliko starodavnih vasi vključeno v mesto: župnije Dover St. Mary in Dover St. James, od leta 1836 Buckland in Charlton so postali del Dovra in Maxton (zaselek na zahodu), River, Kearsney, Temple Ewell in Whitfield, vse severno od mestnega jedra so znotraj aglomeracije.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Dover Harbour Board je odgovoren organ za vodenje pristanišča Dover. Rokavski preliv je tukaj najožji in je najbolj obremenjen ladijski prometni pas na svetu. Trajekti, ki prečkajo ožino, morajo svojo pot prilagajati ladijskemu toku, ki prečka njihovo pot. Dover Strait Traffic Separation Scheme dodeljuje ladjam ločene steze pri prehodu skozi ožino. Sistem je pod nadzorom Channel Navigation Information Service, ki temelji na Maritime Rescue Co-ordination Centre Dover. MRCC Dover je zadolžen tudi za koordinacijo civilnega pomorskega iskanja in reševanja v teh vodah. [8]

Pristanišče Dover uporabljajo tudi potniške ladje. Stara železniška postaja Dover Marine je potniški terminal, skupaj s parkiriščem. Drug namenski terminal se nahaja nadalje vzdolž pomola.

Promet[uredi | uredi kodo]

Dovrska glavna komunikacijska arterija je cesta A2, replika dveh starodavnih poti, ki sta povezovali mesto s Canterburyjem. Rimska cesta je potekala stoletja do poznega 18. stoletja, ko je postala cestninska cesta. Obratovale so kočije. En opis navaja, da se je potovalo ves dan, da bi dosegli London. [9]

Druge glavne ceste proti zahodu in vzhodu, so A20 do Folkestona in od tam do Londona in A258 preko Deala v Sendwich.

Železnica doseže Dover iz dveh smeri: South Eastern Railway je bila povezana s Folkestonom že leta 1844, London, Chatham and Dover Railway je odprl svojo progo iz Canterburyja leta 1861.

Sistem tramvaja je deloval v mestu od leta 1897 do 1936. Dover ima dve medkrajevni pešpoti: Saxon Shore Way in North Downs Way. Dve državni kolesarski poti se začneta v mestu.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Dover ima tri pobratena mesta:

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Homeward Bound off Dover, gravura po sliki Thomasa Rose Milesa (1844-1916), okoli 1895.
  • Blériot memorial: the outline of Louis Blériot's aircraft, marked with granite setts, at the exact spot where Blériot landed after the first cross-Channel flight, 1909[35]
  • Dovrski grad
  • Dovrski beli klifi
  • Western Heights, so ena najbolj impresivnih utrdb v Veliki Britaniji. To je niz utrdb, utrjenih točk in jarkov, ki so namenjeni za zaščito države pred invazijo. Zgrajene so bile za bogatenje obstoječe obrambe in zaščite ključnega pristanišča Dover iz obeh, morskega in kopenskega napada. Zdaj so zaščitene kot lokalni naravni rezervat.
  • Dovrski muzej je bil ustanovljen februarja 1836. Prikazuje arheološko zbirko in zgodovino mesta Dover.
  • Muzej poslikane rimske hiše, ki so jo odkrili leta 1970, ko so gradili cesto. ‘’Mansio, hostel za vladne uradnike, je bil zgrajen okoli leta 200. V njem je nekaj najboljših primerov rimskih fresk v Veliki Britaniji.
  • Dovrski transportni muzej
  • Podeželski park Samphire Hoe je bil ustvarjen s pomočjo 4,9 milijona kubičnih metrov krednega laporja iz izkopavanja predora pod Rokavskim prelivom in se nahaja na pod Belimi klifi.
  • Svetilnik South Foreland - je viktorijanski svetilnik, ki je kot prvi uporabljal električno svetlobo. Nehal je delovati leta 1988.

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Francosko ime za to ožino pa je Pas de Calais
  2. ^ "Liste des noms français de toponymes britanniques - Wikipédia" (francoščina). Fr.wikipedia.org. 2010-04-03. Pridobljeno dne 2010-04-18. 
  3. ^ Durham A and Goormachtigh M (2013) ‘The meaning of the name Dover’ Archaeologia Cantiana 133, 317-329.
  4. ^ Plea Rolls of the Court of Common Pleas; National Archives; CP 40/647; http://aalt.law.uh.edu/AALT1/H6/CP40no647/bCP40no647dorses/IMG_0801.htm, first entry, with "Kant'" in the margin. One of the defendants, on line 4, is from "Douorre" or "Doverre"
  5. ^ "Eosnap.com". Eosnap.com. Pridobljeno dne 2011-08-26. 
  6. ^ "Hasted description of Dover". British-history.ac.uk. 29 January 1998. Pridobljeno dne 2011-08-26. 
  7. ^ "KS01 Usual resident population: Census 2001, Key Statistics for urban areas". National Statistics. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 March 2005. Pridobljeno dne 2007-06-08. 
  8. ^ "The Dover Strait Traffic Navigation Scheme and rules relating thereto". Mcga.gov.uk. Pridobljeno dne 2011-08-26. 
  9. ^ "From ''The Life of Thomas Telford''". Worldwideschool.org. Pridobljeno dne 2011-08-26. 
  10. ^ "British towns twinned with French towns [via WaybackMachine.com]". Archant Community Media Ltd. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 July 2013. Pridobljeno dne 2013-07-20. 
  11. ^ "Gradovi prijatelji Splita" [Split Twin Towns]. Grad Split [Split Official City Website] (hrvaščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2012-03-24. Pridobljeno dne 2013-12-19. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Statham, S.P.H. (1899). The history of the castle, town, and port of Dover. London: Longmans Green & Co. str. 462 p. 
  • Foot, William (2006). Beaches, fields, streets, and hills ...: the anti-invasion landscapes of England, 1940. CBA research report 144. York: Council for British Archaeology. ISBN 1-902771-53-2. 
  • M.R. James used the Dover landmark the Lord Warden Hotel as a location in his short ghost story Casting the Runes first published in More Ghost Stories in 1911

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]