Klif

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Strunjanski klif nad Mesečevim zalivom.
Nastajanje klifa:
1 Voda izkopava
2 Krušenje podlage
3 Nanos odkrušenih kamnin

Klif ali pečina je v geografiji in geologiji navpična, strma, kamnita obala. Pogosti so na obali, v gorskih območjih, na brežinah in ob rekah. Klife delimo po vrsti glede na kamninsko zgradbo. Nastajajo zaradi delovanja vetra, vode in vremena.

Sedimentne kamnine, ki tvorijo klife so peščenjak, apnenec, kreda in dolomit. Magmatske kamnine, kot sta granit in bazalt pogosto tvorita pečine. Posledica je erozije v zgornjih plasteh, ki povzroča zanimive geološke pojave kot so spodmoli, mikrotektonski prelomi ter nalomljeni skalni bloki.

Običajno so največji klifi ob morju: spodaj nastane spodjeda (od valov), zgoraj delujejo graviklastični procesi (1 mm/leto – granit, 2 m/leto – morensko gradivo), posledica – odmikanje klifov (nastajanje abrazijske police).

Največji klif na svetu je 1010 m visok klif v Kalaupapi na Havajih[1], največji v Sloveniji pa se nahaja v Naravnem rezervatu Strunjan in je iz flišnih kamnin.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Klif je romanska beseda, ki ima svoj izvor v latinščini clivus / clevus ('naklon' ali 'pobočje').

Velike in slavne stene[uredi | uredi kodo]

Glede na to, da ni potrebno da mora biti stena povsem navpična, lahko pride do nejasnosti o tem kolikšen naklon pečine ali pobočja šteje kot klif. Na primer, resnično navpična steni nad zelo strmim pobočjem: ali se šteje samo stena ali kombinacija. Ni jasnega odgovora.

Nekatere največje pečine na svetu se nahajajo pod vodo. Primer je 8000 metrov visoka in več kot 4250 metrov dolga je greben znotraj Kermadecovega jarka.

Najvišji klif (skalna stena) na svetu je v Nanga Parbatu - Rupalska stena, ki se dviga približno 4.600 metrov nad svojim podnožjem. Po drugih virih je najvišji klif na svetu približno 1340 m visoka vzhodna stena Trango Towers v gorah Karakoruma v severnem Pakistanu. Tu se uporablja dokaj strog pojem pečine - 1340 m se nanaša na skoraj navpično steno dveh stebrov, z dodajanjem zelo strmega pristopa bi skupna višina do bližnjega ledenika Dunge znašala skoraj 2000 m.

Lokacija najvišjih morskih klifov na svetu odvisna tudi od opredelitve pojma "klif", ki se uporablja. V Guinnessovi knjigi rekordov je navedeno, da je Kalaupapa na Havajih visok 1.010 m. Drugi, da je severna stena Mitre Peak, z višino 1683 metrov v Milford Soundu na Novi Zelandiji.[2] Ti so predmet manj stroge definicije, kot je povprečen nagib klifa na Kaulapapa (kot 60 stopinj), Mitre Peak je podoben. Bolj navpični morski klif je mogoče najti na Maujit Qaqarssuasia (znan tudi kot Thumbnail - 'noht'), ki se nahaja v fjordu Torssukátak na samem rtu v južni Grenlandiji in pada 1.560 m skorajda navpično.[3]

Če upoštevamo resnično navpičnost, Mount Thor na Baffinovem otoku v arktični Kanadi velja za najvišji klif z višino 1370 m (zgornjih 480 m je previsnih) in pravijo, da je najdaljša višinska razlika na Zemlji s 1.250 m. Vendar so morda druge pečine na Baffinovem otoku, kot je Polar Sun Spire v fjordu Sam Ford ali druge na oddaljenih območjih Grenlandije, višji.

Najvišji klif v sončnem sistemu je morda Verona Rupes, približno 20 km visok prelom na Mirandi, Uranovi luni.

Največji klifi v Evropi[uredi | uredi kodo]

Klifi ob morju

Kopenski kifi

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Highest Cliffs". Guinness World Records. Pridobljeno dne 2006-05-02. 
  2. ^ The Encyclopedia of Tourism and Recreation in Marine Environments By Michael Lück. Pridobljeno dne 2009-08-01. 
  3. ^ "Planet Fear". Pridobljeno dne 2009-08-04.