Flandrija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Flandrija
Vlaanderen
belgijska regija
Flag of Flanders
Zastava
Coat of arms of Flanders
Grb
Himna: De Vlaamse Leeuw
(Flandrijski lev)
Flanderija znotraj Belgije in Evrope
Sedanja Belgijska Flandrija (temno zeleno) znotraj Belgije in Evrope. Bruselj se v nekaterih kontekstih obrabnava kot del Flandrije, v drugih pa ne.
Država Belgija
Grofija Flandrija 862–1795
Flandrijska skupnost v Belgiji 1970
Regija v Belgiji 1980
Sedež Bruselj
Upravljanje
 • Izvršna oblast Flandrijske vlada
 • Vladajoče stranke (2014–2019) • Novoflamska zveza (N-VA),
• Flandrijski krščanski demokrati (CD&V),
• Odprti flandrijski liberali in demokrati (Open VLD)
 • Ministrski predsednik Geert Bourgeois (N-VA)
 • Zakonodajni orgam Flandrijski parlament
 • Predsednik parlamenta Jan Peumans (N-VA)
Površina
 • Kopno 13.522 km2
Prebivalstvo (1. januar 2015)
 • Skupno 6.444.127 (samo Flandrijska regija)
 • Gostota 477 preb./km2
 • Uradni jezik nizozemščina
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
ISO 3166 koda BE-VLG
Spletna stran http://www.vlaanderen.be/

Flandrija (nizozemsko Vlaanderen, francosko Flandre) je severni, nizozemsko govoreči del Belgije. Uradna prestolnica Flandrije je Bruselj, vendar ima Bruselj neodvisno regionalno vlado in flandrijska vlada nadzira samo nekaj kulturnih vidikov bruseljskega življenja.

Zgodovinsko se ime nanaša na Grofijo Flandrijo, ki se je okoli leta 1000 raztezala od Dovrske ožine do izliva reke Šelde. Od zgodovinske Flandrije sta v sodobni Flandriji ostali samo belgijski pokrajini Zahodna in Vzhodna Flandrija. V 19. in 20. stoletju se je naziv Flandrija kljub temu začel uporabljati za celoten nizozemsko govoreči del Belgije, ki sega do reke Maas.

Flandrija je imela pomembno vlogo v evropski zgodovini. V poznem srednjem veku so bila mesta Gent, Bruges, Antwerpen in Bruselj ena od najbogatejših mest v Evropi, znana po proizvodnji volnene preje in volnenih tkanin za domači trg in izvoz. Bogastvo je sprožilo kulturni razvoj z izjemnimi dosežki v umetnosti in arhitekturi, ki se je lahko meril s tistim v Italiji. Belgija je bila v 19. stoletju eno od središč industrijske revolucije, v kateri so Flandrijce prehiteli francosko govoreči Valonci. V drugi polovici 20. stoletja se je fladndrijsko gospodarstvo hitro posodobilo in Flandrija je zdaj bogatejša od francosko govorečega juga Belgije.[1]

Geografsko je Flandrija na splošno ravna in poseduje majhen del severnomorske obale. Večji del pokrajine je rodoviten in gosto naseljen. Na zahodu meji na Francijo, na severu in vzhodu na Nizozemsko in na jugu na Valonijo. Prestolnica Bruselj je enklava znotraj Flandrijske regije. Flandrija sama ima več eksklav: Voeren na vzhodu med Valonijo in Nizozemsko in Baarle-Hertog na severu, ki je sestavljen iz 22 eksklav na Nizozemskem.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklic[uredi | uredi kodo]

  1. ^ U.S. Relations With Belgium. U.S. Department of State. Pridobljeno 21. junija 2015.