Brugge

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Brugge
mesto
Rozenhoedkaai (kanal) v Bruggu z zvonikom v ozadju

Zastava

Logo
BruggeLocatie.png
Koordinati: 51°13′0″N 3°14′0″E / 51.21667°N 3.23333°E / 51.21667; 3.23333
Država Zastava Belgije Belgija
regija Zastava Flandrije Flandrija
provinca =Flag of Oost-Vlaanderen.png Zahodna Flandrija
okrožje Brugge
Naseljeno
Ustanovljen
Regija
Upravljanje
 • ministrski predsednik
 • guverner
 • predsednik parlamenta
Površina
 • regija 138,40 km2
Prebivalstvo (1. januar 2016)
 • regija 118.053
 • Gostota 850 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Spletna stran [http:// www.brugge.be/ www.brugge.be]
Historic Centre of Brugge
Flag of UNESCO.svg Unescova svetovna dediščina
Bruges De Burg.JPG
Države Belgija
Tip Kulturni
Kriterij ii, iv, vi
Referenca [[2] 996]
UNESCO regija Evropa in Severna Amerika
Zgodovina vpisa
Vpis 2000 (24. zasedanje)

Brugge (/ bruːʒ /; nizozemsko Brugge [brʏɣə]; francosko Bruges [bʁyːʒ]) je glavno in največje mesto province Zahodna Flandrija v regiji Flandrija v Belgiji, ki leži na severozahodu države.

Območje celotnega mesta obsega več kot 13.840 hektarov, od tega 1,075 hektarov ob obali, v kraju Zeebrugge (od Brugge aan zee [2], kar pomeni 'Brugge ob morju'). Zgodovinsko središče mesta, velikosti približno 430 hektarjev, je na seznamu svetovne dediščine Unesca [1]. Mesto ima 117.073 prebivalcev (1. januarja 2008), od katerih jih okoli 20.000 živi v središču mesta. Metropolitansko območje zajema površino 616 km2 in ima od 1. januarja 2008 skupno 255.844 prebivalcev.

Skupaj z nekaterimi drugimi severnimi mesti s kanali, kot je Amsterdam, se včasih imenuje tudi severne Benetke. Brugge je zaradi svojega pristanišča pomemben v gospodarstvu in je bil nekoč eno glavnih trgovskih mest na svetu. .[2][3] Brugge je znan kot sedež Kolegija Evrope, elitnega univerzitetnega inštituta za evropske študije, ki velja kot »EU-jev lasten Oxbridge«. [4]

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Kraj se najprej omenja v zapisih kot Bruggas, Brvggas, Brvccia v 840-875, nato kot Bruciam, Bruciam (892), Brutgis uico (proti koncu 9. stoletja), in portu Bruggensi (1010), Bruggis ( 1012), Bricge (1037 v anglosaški kroniki), Brugensis (1046), Brycge (1049-1052, spet v anglosaški kroniki), Brugias (1072), Bruges (1080-1085), Bruggas 1084), Brugis (1089) in Brugge (1116). [5]

Ime najverjetneje izhaja iz starega nizozemskega jezika za 'most' – brugga. Primerljivo tudi s srednjenizozemskim brucge, brugge (ali brugghe, brigghe, bregghe, brogghe) in moderno nizozemsko bruggehoofd ('most') in brug ('most'). [6] Oblika brugghe bi bila južno nizozemska različica. [7] Nizozemska beseda izhaja iz pragermanske oblike *brugjǭ. [8]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Izvor[uredi | uredi kodo]

V prazgodovini je bil Brugge obalno naselje. Naselji bronaste dobe in železne dobe nista povezani z razvojem srednjeveškega mesta. Na območju Brugga so bile prve utrdbe zgrajene po tem, ko je Julij Cezar osvojil ljudstvo Menapi v prvem stoletju pred našim štetjem, da bi zaščitil obalno območje pred pirati. Franki so prevzeli celotno regijo od romaniziranih Galcev okrog 4. stoletja in ga upravljali kot Pagus Flandrensis. Napadi Vikingov v devetem stoletju so spodbudili grofa Baldwina I. Flandrijskega, da je utrdil rimske utrdbe. Trgovina je tedaj uspevala z Anglijo in Skandinavijo. Zgodnje srednjeveško prebivališče se začne v 9. in 10. stoletju na prostoru Burgh, verjetno z utrjenim naseljem in cerkvijo.

Zlata doba (12. do 15. stoletje)[uredi | uredi kodo]

Markt (trg)

Brugge je postal pomemben zaradi plimovanja, ki je bila pomembna za lokalno trgovino. Ta zaliv je bil takrat znan kot »Zlati zaliv«. [9] Brugge je 27. julija 1128 dobil svojo mestno listino in zgradil novo obzidje in kanale. Leta 1089 je Brugge postal glavno mesto grofije Flandrije. Od leta 1050 je postopno zasipavanje povzročilo, da je mesto izgubilo neposreden dostop do morja. Nevihta leta 1134 pa je ta dostop ponovno vzpostavila z ustvarjanjem naravnega kanala v Zwinu (Zwin je naravni rezervat na obali Severnega morja, na belgijsko-nizozemski meji. Sestavljen je iz vhodnega območja nekdanjega plimskega zaliva, ki je v srednjem veku povezoval Severno morje s pristanišči Sluis in Bruges v notranjosti – zaščiten z Ramsarsko konvencijo [10]). Nov morski rokav se je razprostiral vse do Dammeja, mesta, ki je postalo komercialna postaja za Brugge.

Trgovina[uredi | uredi kodo]

Brugge je imel strateško lego na križišču severne Hanseatske lige in južnih trgovskih poti. Že na začetku 13. stoletja je bil vključen v krog flamskih in francoskih sejmov. Ko so se porušili stari sistemi sejmov, so se podjetniki iz Brugga bolj uveljavili. Razvili ali sposodili iz Italije so nove oblike trgovskega kapitalizma, pri čemer je več trgovcev delilo tveganja in dobičke ter združilo svoje znanje o trgovini. Uporabili so nove oblike gospodarske izmenjave, vključno z menicami (tj. zadolžnicami) in akreditivi [11]. Mesto je neučakano pozdravilo tuje trgovce, predvsem portugalske trgovce, ki so prodajali poper in druge začimbe. [12]

"Grad v Bruggu", naslikano okoli 1691–1700, Jan Baptist van Meunincxhove

S ponovnim uresničevanjem mestnega življenja v dvanajstem stoletju se je iz zavetja mestnih obzidij izkopal trg volne, industrija tkanja volne in trg tekstila, kjer so se lahko presežki varno nabirali pod pokroviteljstvom flandrijskega grofa. Mestni podjetniki so dosegli gospodarsko kolonizacijo angleških in škotskih [13] okrožij s proizvodnjo volne. Angleški stiki so prinesli Normandiji žita in Gaskonji vino. Hanseatske ladje so napolnile pristanišče, ki ga je bilo treba razširiti preko Dammea do Sluysa, da bi lahko namestili nove ladje. Leta 1277 je v pristanišče Brugge prišla prva trgovska flota iz Genove in Brugge je postal glavna povezava s trgovino Sredozemlja. Ta razvoj je odprl ne le trgovino z začimbami iz Levanta, temveč tudi napredne komercialne in finančne tehnike ter poplavo kapitala, ki je kmalu prevzel bančništvo v Bruggu. Borza se je začela leta 1309 (najverjetneje prva borza na svetu) in se razvila v najsodobnejši denarni trg v državah današnjega Beneluksa v 14. stoletju. V času, ko so se leta 1314 prvič pojavile beneške galeje, so bile zamudnice. [14] Številni tuji trgovci so bili v Bruggu dobrodošli, kot so kastiljski trgovci z volno, ki so prispeli v 13. stoletju. Po koncu kastiljskega monopola z volno so Baski, ki so se mnogi priselili iz Bilbaa, uspevali kot trgovci (volna, železnina, itd.) Sredi 15. stoletja so v Bruggu ustanovili svoj poslovni konzulat. [15] Tuji trgovci so razširili mestna trgovska območja. Ohranili so ločene skupnosti, ki so jih urejali njihovi zakoni, do gospodarskega propada po 1700.

Stara ulica v Bruggu, s stolpom cerkve Matere božje v ozadju

Tovrstno bogastvo je povzročilo družbene premike, ki jih je večinoma močno obsodila milica. Leta 1302 pa se je po Brugse Metten (nočni pokol francoskega garnizona v Bruggu s strani pripadnikov lokalne flamske milice 18. maja 1302) prebivalstvo združilo s flandrijskim grofom proti Francozom, kar se je končalo 11. julija z zmago v bitki pri Kortrijku. Kip Jana Breydela in Pieter de Conincka, vodje vstaje, še vedno vidimo na Velikem trgu. Mesto je ohranilo milico kot stalno paravojaško telo. Pridobila je prožnost in visok ugled s tesnimi povezavami s cehom organizirane milice, ki so jo sestavljali strokovnjaki in specializirane enote. Milicijski možje so kupovali in vzdrževali svoje orožje in oklepe glede na njihov družinski status in bogastvo.

Kanal v Bruggu

Konec 14. stoletja je Brugge postal eden od članov Štirih (nizozemsko Vier Leden), skupaj Brugse Vrije, Gentom in Ypresom. Skupaj so ustanovili parlament, vendar so se pogosto kregali med seboj. [16]

V 15. stoletju je Filip Dobri, burgundski vojvoda ustanovil dvor v Bruggu, Bruslju in Lillu ter privabljal številne umetnike, bančnike in druge pomembne osebnosti iz vse Evrope. [17] Tkalci in predilci Brugga naj bi bili najboljši na svetu, prebivalstvo Brugga pa se je v tem času okrog leta 1400 povečalo na vsaj 125.000 in morda do 200.000 prebivalcev.

Nova tehnika oljnega slikanja flamske šole je pridobila svetovno priznanje. Prvo knjigo v angleščini, ki je bila kdaj natisnjena, je v Bruggeu objavil William Caxton. To je bilo takrat, ko sta Edward IV. in Rihard III. Angleški tukaj preživela čas v izgnanstvu.

Nazadovanje po letu 1500[uredi | uredi kodo]

Brugge na Ferrarisovi karti (okoli 1775)

V začetku okrog leta 1500 je kanal Zwin (Zlati zaliv) omogočil mestu blaginjo, vendar se je kmalu začel zamuljevati in zlata doba se je končala. Mesto je kmalu zaostajalo za Antwerpnom kot gospodarsko vodilno vlogo držav na območju današnjega Beneluksa. V 17. stoletju se je ustavila industrija čipk. Nastala so različna prizadevanja za vrnitev čudovite preteklosti. V šestdesetih letih je mesto postalo baza Karlu II. in njegov dvor v izgnanstvu. [18] Moderna je bila pomorska infrastruktura in zgrajene so bile nove pomorske povezave, vendar brez velikega uspeha, saj je Antwerpen postajal vse močnejši. Brugge je postal osiromašen in postopoma izgubil na pomenu. Prebivalstvo se je do leta 1900 zmanjšalo iz 200.000 na 50.000.

Simbolistični romanopisec George Rodenbach ga je v svojem romanu Brugge-la-Morte celo imenoval zaspano mesto, po njem je bila prirejena opera Ericha Wolfganga Korngolda Die tote Stadt. [19]

19. stoletje in pozneje: oživitev[uredi | uredi kodo]

Razglednica prikazuje hišo Cranenburg[20]

V zadnji polovici 19. stoletja je Brugge postal ena prvih turističnih destinacij na svetu, ki je privabljala bogate britanske in francoske turiste. Do leta 1909 je delovalo združenje z imenom Brugge Forward: Društvo za izboljšanje turizma. [21]

V prvi svetovni vojni so nemške sile zasedle Brugge, vendar mesto ni utrpelo skoraj nobene škode. Zavezniki so ga osvobodili 19. oktobra 1918. Od leta 1940 v drugi svetovni vojni so mesto znova zasedli Nemci in spet prihranili uničenje. 12. septembra 1944 so ga osvobodili kanadski vojaki.

Po letu 1965 je izvirno srednjeveško mesto doživelo renesanso. Obnove stanovanjskih in poslovnih objektov, zgodovinskih spomenikov in cerkva so v starodavnem središču mesta prinesle povečanje turističnih in gospodarskih aktivnosti. Mednarodni turizem se je razcvetel, nova prizadevanja pa so Bruggu leta 2002 prinesla naziv evropska prestolnica kulture. Na leto pritegne okoli 2 milijona turistov.

Pristanišče Zeebrugge je bilo zgrajeno leta 1907. Nemci so ga uporabljali za svoje podmornice v prvi svetovni vojni. V sedemdesetih in zgodnjih 80. letih se je močno razširil in postal eno najpomembnejših in sodobnih evropskih pristanišč.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Občina Brugg.

Občina Brugge obsega:

  • Zgodovinsko mestno jedro Brugga, Sint-Jozef in Sint-Pieters (I)
  • Koolkerke (II)
  • Sint-Andries (III)
  • Sint-Michiels (IV)
  • Assebroek (V)
  • Sint-Kruis (VI)
  • Dudzele (VII)
  • Lissewege (s Zeebrugge in Zwankendamme) (VIII)

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Brugge ima večino svoje srednjeveške arhitekture nedotaknjene, zaradi česar je eno izmed najbolj ohranjenih srednjeveških mest v Evropi. Zgodovinsko središče Brugga je od leta 2000 na seznamu Unescove svetovne dediščine [22]. Mnoge njegove srednjeveške stavbe so pomembne, med njimi cerkev Matere božje, katere opečni zvonik doseže 122,3 m in je eden največjih opečnih stolpov na svetu. Kip Marija in otrok, ki ga lahko vidimo v transeptu, naj bi bil edini Michelangelov kip, ki je zapustil Italijo.

Najbolj znana znamenitost Bruggea je zvonik iz 13. stoletja, kjer se nahaja občinski karilon s 48 zvonovi. [32] Mesto še vedno polno zaposluje karilonerja, ki redno prireja brezplačne koncerte.

Druge znane stavbe v Bruggu so še:

  • Béguinage
  • Bazilika svete krvi (nizozemsko Heilig-Bloedbasiliek). Relikvijo Svete krvi, ki jo je v mesto prinesel Thierry Alzaški po drugi križarski vojni, vsako leto nosijo po ulicah mesta. Več kot 1.600 prebivalcev se je udeleži te dolge verske procesije, veliko oblečenih v srednjeveške viteze ali križarje.
  • Moderna Concertgebouw (Koncertna dvorana)
  • Stara bolnišnica sv. Janeza
  • Stolnica svetega Salvatorja
  • Groeningemuseum, ki ima obsežno zbirko srednjeveške in zgodnje moderne umetnosti, vključno z opazno zbirko flamskih mojstrov. Različni mojstri, med njimi Hans Memling in Jan van Eyck, so živeli in delali v Bruggu.
  • Mestna hiša na trgu Burg (Brugge)
  • Pokrajinski dvor (Provinciaal Hof)
  • Ohranjena stara mestna vrata: Kruispoort, Gentpoort, Smedenpoort in Ezelpoort. Dampoort, Katelijnepoort in Boeveriepoort so izginila.

Mednarodno sodelovanje[uredi | uredi kodo]

Načeloma Brugge do danes nikoli ni začel tesnega sodelovanja s pobratenimi mesti. Ne da bi zanikala koristnost teh mednarodnih stikov, je glavni razlog, da bi Brugge težko izbral med mesti in meni in da ima dovolj dela že s številnimi drugimi mednarodnimi stiki.

To načelo je v 1950-ih v Bruggu zavrnilo pobratenje z Nico in drugimi mesti, ki ga je belgijski veleposlanik podpisal brez predhodnega posvetovanja. V sedemdesetih letih je belgijski konzul v Oldenburgu z županom Brugga podpisal izjavo o prijateljstvu, ki jo je poskušal predstaviti kot pobratenje.

Pobratenje med nekaterimi nekdanjimi občinami, združenimi z Bruggom leta 1971, je bilo prekinjeno.

Zastava Belgije Bastogne, Luxembourg (Belgija)
Po drugi svetovni vojni in v 1970-ih je Brugge, natančneje Gasilska Brigada iz Brugga, vzpostavil prijateljske odnose z Bastognom. Vsako leto so na otoku Zeebrugge ponudili brezplačne počitnice otrokom iz mesta Nuts.
Zastava Nemčije Arolsen, Hessen, Nemčija 
od 1950-ih do 1980-ih je bil Brugge pokrovitelj belgijskega Prvega regimenta konjeniške garde, s sedežem v Arolsenu.
Zastava Španije Salamanca, Kastilja in León, Španija 
V obeh mestih, evropskih prestolnicah kulture leta 2002, je Brugge organiziral nekaj izmenjav s Salamanco.
Zastava Belgije Mons, province Hainaut, Belgija 
V 2007 se je začelo kulturno in umetniško sodelovanje med Monsom in Bruggom.
Zastava Španije Burgos, Kastilja in León, Španija 
29. januarja 2007 sta župana Burgosa in Brugga podpisala izjavo o nameri o prihodnjem sodelovanju na kulturnem, turističnem in gospodarskem področju.

Pomembni ljudje[uredi | uredi kodo]

Ljudje rojeni v Bruggu: V 15. stoletju je mesto postalo magnet za številne ugledne osebnosti:
  • Jan Breydel in Pieter de Coninck, borca za svobodo
  • Filip I. Kastiljski, prvi habsburški vladar v Španiji (1478–1506)
  • Simon Stevin, matematik in inženir (1548–1620)
  • Franciscus Gomarus, kalvinistični teolog (1563–1641)
  • Guido Gezelle, pesnik in duhovnik (1830–1899)
  • Isidore van Kinsbergen, nizozemsko-flamski graver, (1821–1905)
  • Filip Dobri, burgundski vojvoda postavil dvor v Brugge, Bruselj in Lille
  • William Caxton, angleški trgovec, diplomat, pisatelj in tiskar

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Brugse Zot – pivo.
Zunanjost Boudewijn Seapark – akvarij v Bruggu.
  • Brugge je znan po svojih čipkah. Mesto in še posebej ta tekstilna tehnika sta vir navdiha, ki sta sprožila filmsko serijo sodobnega multimedijskega umetnika Kimsooje Thread Routes. Druga epizoda tega projekta, posneta leta 2011, je bila delno postavljena v Bruggu.
  • Po Bruggu se imenuje več vrst piva, kot so Brugge Blond, Brugge Tripel, Brugs, Brugse Babbelaar, Brugse Straffe Hendrik in Brugse Zot. Vendar pa se samem v mestu, v pivovarni Halve Maan, še vedno varita le Brugse Zot in Brugse Straffe Hendrik.
  • V Sint-Michielsu je zabaviščni park Boudewijn Seapark, ki ima delfinarium.
  • Bruggov patron je apostol Andrej.
  • Beletristika:
    • Bruges-la-Morte, kratek roman belgijskega avtorja Georgesa Rodenbacha, prvič objavljen leta 1892. Libreto opere Ericha Wolfganga Korngolda Die Tote Stadt, napisan leta 1920, temelji na tej knjigi
    • V Bruggu, film britanskega režiserja Martina McDonagha, v katerem igrajo Colin Farrell in Brendan Gleeson, je skoraj v celoti posnet v Bruggu. Glavne točke in zgodovina mesta so večkrat omenjeni v celotnem filmu, prav tako pa so pogledi ozadje dveh vodilnih likov zgodbe.
    • Detektivske zgodbe Pieter Aspa se dogajajo v Bruggu.
    • Nunina zgodba, dramatičen film, ki so ga izdelali pri Warner Bros Pictures leta 1959 in v katerem igra Audrey Hepburn, se večinoma dogaja v Bruggu.
    • Niccolò Rising, prvi del knjige serije House of Niccolò Dorothy Dunnett je v veliki meri postavljena v Brugge, druge knjige v seriji pa imajo tudi dele v Bruggu.
    • Floris, nizozemska televizijska akcijska serija, ki jo je napisal Gerard Soeteman.
    • roman Alana Hollinghursta The Folding Star je postavljen v flamsko mesto, ki je prepoznano kot Brugge.
    • V zadnjem poglavju romana Savla Bellowa Adventures of Augie March Augie se vozijo po Franciji na poti v Brugge.
    • V Bollywoodskem filmu PK iz leta 2014 so v Brugge postavljeni zunanji prizori.
    • V filmski seriji Austin Powers, glavni antagonist, Dr. Evil je bil vzgojen v Brugesu
    • Nekateri prizori iz 6. epizode 2. sezone Marvelovi agenti S.H.I.E.L.D. se dogajajo v Bruggu, omenjeno in prikazano je lokalno pivo Straffe Hendrik.
    • Zgodba o odstranitvi Marije iz Brugga, ki jo odstranijo nacisti in jo nato vrnejo je prikazana filmu The Monuments Men.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Unesco [1]
  2. ^ Dunton, Larkin (1896). The World and Its People. Silver, Burdett. str. 158. 
  3. ^ Charlier, Roger H. (2005). "Grandeur, Decadence and Renaissance". Journal of Coastal Research: 425–447. , quote: "Rise, fall and resurrection make up the life story of Bruges, a city that glittered in Northern Europe with as much panache as Venice did in the Mediterranean World."
  4. ^ Adam Fleming (25 October 2013). "College of Europe in Bruges: Home of Thatcher speech". BBC. Pridobljeno dne 10 July 2015. 
  5. ^ Maurits Gysseling, Toponymisch woordenboek van België, Nederland, Luxemburg, Noord-Frankrijk en West-Duitsland (vóór 1226), Brussel 1960, p. 195.
  6. ^ "etymologiebank.nl". etymologiebank.nl. 5 April 1922. Pridobljeno dne 20 February 2014. 
  7. ^ M. Philippa, F. Debrabandere, A. Quak, T. Schoonheim & N. van der Sijs (2003–2009), Etymologisch woordenboek van het Nederlands, AUP: Amsterdam.
  8. ^ William Morris, ur. (1969). "Appendix, "Indo-European Roots"". American Heritage Dictionary of the English Language. American Heritage Publishing Co. str. 1510. 
  9. ^ Charlier, Roger H. (2010). "The Zwin: From Golden Inlet to Nature Reserve". Journal of Coastal Research 27 (4): 746–756. doi:10.2112/10A-00003.1. 
  10. ^ "The List of Wetlands of International Importance" (PDF). Ramsar Convention. Pridobljeno dne 5 September 2015. 
  11. ^ Mack Ott (2012). The Political Economy of Nation Building: The World's Unfinished Business. Transaction Publishers. str. 92. 
  12. ^ James Donald Tracy (1993). The Rise of Merchant Empires: Long-Distance Trade in the Early Modern World, 1350-1750. Cambridge U.P. str. 263. 
  13. ^ Nimmo, William; Gillespie, Robert (1880). The history of Stirlingshire (3rd izd.). Glasgow: Thomas D. Morison. str. 369. Pridobljeno dne 5 April 2017. 
  14. ^ Braudel, Fernand, The Perspective of the World, in Vol. III Civilization and Capitalism, 1984
  15. ^ Collins, Roger (1990). The Basques (2nd izd.). Oxford, UK: Basil Blackwell. str. 241. ISBN 0631175652. 
  16. ^ Philip the Good: the apogee of Burgundy by Richard Vaughan, p201
  17. ^ Dumolyn, Jan (2010). "'Our land is only founded on trade and industry.' Economic discourses in fifteenth-century Bruges". Journal of Medieval History 36 (4): 374–389. doi:10.1016/j.jmedhist.2010.09.003. 
  18. ^ David Plant (10 September 2007). "Charles, Prince of Wales, (later Charles II), 1630-85". British-civil-wars.co.uk. Pridobljeno dne 7 July 2009. 
  19. ^ Andre de Vries (2007). Flanders:A Cultural History: A Cultural History. Oxford U.P. str. 143. 
  20. ^ (Excelsior Series 11, No. 51, Albert Sugg Gand; ca. 1905): "Cranenburg iz okna, v katerem so v starih časih flandrijski grofje z gospodi in gospemi gledali turnirje in tekmovalce, v času praznovanj v Bruggu in kjer je bil Maksimilijan zaprt leta 1488 (Bruges and West Flanders, George W. T. Omond, Illustrated by Amédée Forestier, 1906. Project Gutenberg Edition.)
  21. ^ Stephen V. (Stephen Victor) Ward (1998). Selling Places: The Marketing and Promotion of Towns and Cities, 1850-2000. Spon. str. 40. 
  22. ^ "Historic Centre of Brugge – UNESCO World Heritage Centre". Whc.unesco.org. Pridobljeno dne 20 February 2014. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]