Mestna hiša, Brugge
| Mestna hiša, Brugge | |
|---|---|
Stadhuis van Brugge (nizozemsko) Hôtel de ville de Bruges (francosko) | |
 | |
 | |
| Splošni podatki | |
| Arhitekturni slog | gotska arhitektura |
| Naselje | Brugge |
| Država | Belgija |
| Koordinati | 51°12′29.2″N 3°13′36.8″E / 51.208111°N 3.226889°EKoordinati: 51°12′29.2″N 3°13′36.8″E / 51.208111°N 3.226889°E |
| Začetek gradnje | 1376 |
| Dokončano | 1421 (prvo dokončanje) |
| Projektiranje in gradnja | |
| Arhitekt | – neznan (morda Jan Roegiers; morda Jan van Rijssele ali Mathieu Saghen) – Louis Delacenserie (obnova 1895–1905) – Jean-Baptiste Bethune (obnova 1895–1905) |
| Inženir | Jan Roegiers (1376–1421 faza gradnje) |
Mestna hiša je ena najstarejših mestnih hiš v celotni nizozemski regiji. [1] Je na Grajskem trgu (nl Burg), območju nekdanjega utrjenega gradu v središču mesta Brugge v Belgiji.
Po požaru v mestnem zvoniku leta 1280 je stari Ghyselhuus, ki ga niso več uporabljali za zapor grofije Flandrije, postal kraj sestankov mestnega sveta. Leta 1376 je bil porušen in nadomeščen z novo stavbo za mestni svet. Grof Louis je položil temeljni kamen. [2] Jan Roegiers[3] je postal odgovoren za novo stavbo, projekt je bil dokončan leta 1421. Mestna hiša je prva poznogotska veličastna stavba občinskega sveta v Flandriji in Brabantu: njeno razposajeno razkošje priča o gospodarski in politični moči mesta, ko je imel Brugge več kot 37.000 ali celo 45.000 prebivalcev. [4]
Pionirska kamnita fasada najstarejšega dela, ki se je v 16. in 17. stoletju večkrat razširil proti jugu, temelji na hitrem zaporedju mestnih hiš v Bruslju, Gentu, Leuvnu in Oudenaardu. Ljubitelji stavbe poudarjajo učinek "bruggejevske dobe", ki se nanaša na številčnost ponavljanja sistematično postavljenih niš, ki zajemajo okna, čeprav ni gotovo, da je bil ta učinek izumljen v Bruggeu.
Kipi pod kamnitim nadstreškom na fasadi stavbe so bili večkrat obnovljeni. Med francosko revolucijo so bili vsi kipi uničeni. Nekaj kosov je zdaj shranjenih v zbirkah mestnega muzeja. Nazobčana fasada ima zgoraj majhne stolpiče, streha pa je okrašena z majhnimi čopki in frčadami. Leta 1766 so bila vrata na levi strani pročelja ponovno postavljena, da bi bil splošni učinek bolj simetričen.
Med letoma 1895 in 1905 sta ugledna lokalna arhitekta Louis Delacenserie in neogotski mojster Jean-Baptiste Bethune začela obnovo notranjosti. [5] Manjšo in večjo dvorano sveta je zamenjala enotna gotska dvorana. Bogata dekoracija te dvorane je imela za posledico natečaj za izdelavo zunanje fasade. Impresivni dvojni obokani leseni strop je bil obnovljen in razširjen tako, da je pokrival celotno območje, medtem ko je obok nad dvema vzhodnima polama iz 19. stoletja. Medaljoni v sklepnikih kažejo prizore iz Nove zaveze, preroke, evangeliste in svetnike. Dekoracija konzol, ki podpirajo streho, kaže naravne in sezonske teme. Na stenah so slike Albrechta De Vriendta in prikazujejo prizore iz zgodovine Bruggea[6]. Veličastne poličke so neogotske izboljšave 19. stoletja. Kamniti obok iz leta 1766, ki je zajel nižjo raven, je nadomestila kvazizgodovinska lesena struktura, ki jo podpirajo štirje stebri in delijo prostor na dve polovici.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Stadhuis (City Hall)«. Information office Markt (Historium), Brugge. Pridobljeno 4. avgusta 2015.
- ↑ André Vandewalle, 'Het Brugs Stadhuis: 600 jaar geschiedenis', in: 600 jaar Brugs Stadhuis, 1376-1976, Bruges, 1976, p. 9
- ↑ Livia Snauwaert (Julij 2002). Burg 12 Stadhuis. Gids voor architectuur in Brugge. Terra - Lannoo, Uitgeverij. ISBN 978-9020947113.
- ↑ James M. Murray, Bruges, Cradle of Capitalism, 1280-1390, Cambridge University Press, 2005, p. 84-86
- ↑ Arne Vandewalle; prof. dr. Linda Van Santvoort (supervisor) (2010). »Louis Delacenserie (1838-1909): meer dan neogothiek?« (PDF). doctoral dissertation. Universiteit Gent. Pridobljeno 5. avgusta 2015.
- ↑ »Brugse stadhuis«. Het lexicon Kunstbus (Guus Jurcka & Jacobine Feekes). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. maja 2018. Pridobljeno 5. avgusta 2015.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
