Odbor za svetovno dediščino

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Logotip Konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine

Odbor za svetovno dediščino (angleško World Heritage Committee, francosko Comité du patrimoine mondial) je predstavniško telo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), ki upravlja z mednarodno Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine, sprejeto leta 1972, in presoja o nominacijah posameznih članic Unesca za vpis med Unescovo svetovno dediščino.[1]

V odboru so predstavniki 21 držav, ki jih voli Generalni zbor za štiriletni mandat. O novih vnosih presoja odbor na zasedanju vsako leto, postopek izbora pa se začne že kmalu po prejšnjem zasedanju s pregledom nominacije. To nalogo opravljata Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) za naravno in Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) za kulturno dediščino, ki dajeta priporočila odboru. Poleg tega lahko odbor odloča o uvrstitvi na seznam ogroženih objektov oz. območij svetovne dediščine ali odvzemu statusa.[1]

Zasedanja odbora[uredi | uredi kodo]

Zasedanje Leto Datum Mesto Država Poročilo
1 1977 27. junij–1. julij Pariz  Francija [1]
2 1978 5. september–8. september Washington, D.C.  Združene države Amerike [2]
3 1979 22. oktober–26. oktober Kairo in Luksor  Egipt [3]
4 1980 1. september–5. september Pariz  Francija [4]
5 1981 26. oktober–30. oktober Sydney  Avstralija [5]
6 1982 13. december–17. december Pariz  Francija [6]
7 1983 5. december–9. december Firence  Italija [7]
8 1984 29. oktober–2. november Buenos Aires  Argentina [8]
9 1985 2. december–6. december Istanbul  Turčija [9]
10 1986 24. november–28. november Pariz  Francija [10]
11 1987 7. december–11. december Pariz  Francija [11]
12 1988 5. december–9. december Brasilia  Brazilija [12]
13 1989 11. december–15. december Pariz  Francija [13]
14 1990 7. december–12. december Banff  Kanada [14]
15 1991 9. december–13. december Kartagina  Tunizija [15]
16 1992 7. december–14. december Santa Fe  Združene države Amerike [16]
17 1993 6. december–11. december Cartagena  Kolumbija [17]
18 1994 12. december–17. december Phuket  Tajska [18]
19 1995 4. december–9. december Berlin  Nemčija [19]
20 1996 2. december–7. december Mérida  Mehika [20]
21 1997 1. december–6. december Neapelj  Italija [21]
22 1998 20. november–5. december Kjoto  Japonska [22]
23 1999 29. november–4. december Marakeš  Maroko [23]
24 2000 27. november–2. december Cairns  Avstralija [24]
25 2001 11. december–16. december Helsinki  Finska [25]
26 2002 24. junij–29. junij Budimpešta  Madžarska [26]
27 2003 20. junij–5. julij Pariz  Francija [27]
28 2004 28. junij–7. julij Sudžou  Kitajska [28]
29 2005 10. julij–17. julij Durban  Republika Južna Afrika [29]
30 2006 8. julij–16. julij Vilna  Litva [30]
31 2007 23. junij–1. julij Christchurch  Nova Zelandija [31]
32 2008 2. julij–10. julij Quebec City  Kanada [32]
33 2009 22. junij–30. junij Sevilja  Španija [33]
34 2010 25. julij–3. avgust Brasilia  Brazilija [34]
35 2011 19. junij–29. junij Pariz  Francija [35]
36 2012 25. junij–5. julij Sankt Peterburg  Rusija [36]
37 2013 17. junij–27. junij Phnom Penh  Kambodža [37]
38 2014 15. junij–25. junij Doha  Katar [38]
39 2015 28. junij–8. julij Bonn  Nemčija [39]
40 2016 10. julij–20. julij Carigrad  Turčija [40]
41 2017 2. julij–12. julij Krakov  Poljska [41]
42 2018 24. junij-4. julij Manama  Bahrajn [42]
43 2019 30. junij–10. julij Baku  Azerbajdžan [43]
44 2020/21 16. julij–31. julij[a] Fudžou  Kitajska [44]
45 2022/23 10. september–25. september[b] Rijad  Saudova Arabija [45]
46 2024 23. julij–31. julij New Delhi  Indija [46]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Zasedanje leta 2020 je bilo prestavljeno zaradi pandemije Covida-19 in vključeno v podaljšano zasedanje leta 2021.[2]
  2. Zasedanje leta 2022 bi moralo potekati v ruskem Kazanu, zaradi ruske invazije na Ukrajino je bilo prestavljeno in vključeno v podaljšano zasedanje leta 2023.[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Slatyer, Ralph O. (1983). »The Origin and Evolution of the World Heritage Convention«. Ambio. 12 (3/4): 138–140. JSTOR 4312900.
  2. UNESCO (16. julij 2021). »Extended 44th World Heritage Committee session opens in Fuzhou, China«. UNESCO. Pridobljeno 23. julija 2021.
  3. Sansom, Anna (25. november 2022). »Russia's Ambassador to UNESCO Has Resigned, Clearing the Path for the World Heritage Committee to Resume Work«. artnet. Pridobljeno 10. februarja 2024.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]