Pécs

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pécs
Mesto
Pécs (od zgoraj levo v smeri urnega kazalca): stolnica, Trg Széchenyi, Barbakán, mošeja Jakováli Hasan paše, Trg Kossuth

Zastava

Grb
Geslo: Mesto brez meja
Pécs is located in Madžarska
Pécs
Pécs
Položaj Pécsa na karti Madžarske
Koordinati: 46°04′17″N 18°13′59″E / 46.07125°N 18.23311°E / 46.07125; 18.23311
Država Zastava Madžarske Madžarska
Županija Baranja
Okrožje Pécs
Upravljanje
 • Župan Zsolt Páva (Fidesz)[1]
Površina
 • Skupno 16.261 km2
Nadmorska višina 153 m
Prebivalstvo (1. januar 2016)
 • Skupno 145.347
 • Rang 5. v državi
 • Gostota 96.343 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštne številke 7600 – 7636
Klicna številka (+36) 72
Spletna stran www.pecs.hu
Zgodnjekrščanska nekropola v Pécsu (Sopianæ)
Flag of UNESCO.svg Unescova svetovna dediščina
Pécs - Early Christian Mausoleum 01.JPG
Države Zastava Madžarske Madžarska
Tip Kulturni
Kriterij iii, iv
Referenca 853
UNESCO regija Evropa in Severna Amerika
Zgodovina vpisa
Vpis 2000 (24. zasedanje)


Pécs (izg. [ˈpeːt͡ʃ]) je peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško. Je upravno in gospodarsko središče x Baranjske županije in sedež rimskokatoliške škofije.

Mesto je naslednik mesta Sopianae, ki so ga zgradili Rimljani na začetku 2. stoletja na ozemlju keltskih in panonskih plemen. V 4. stoletju je postalo upravno središče rimske province Panonija Valerija in pomembno zgodnjekrščansko središče. Zgodnjekrščanska nekropola iz tega obdobja je decembra 2000 postala del Unescove svetovne kulturne dediščine.[2][3]

Peško škofijo je ustanovil ogrski kralj Štefan I. leta 1009. Kralj Ludvik I. je v mestu leta 1367 ustanovil prvo univerzo na Madžarskem. Univerza je še vedno največja v državi.[4] Pécs je med škofovanjem velikega humanističnega pesnika Janusa Pannoniusa postal eno od evropskih kulturnih in umetnostnih središč.[5] Mesto ima bogato zapuščino tudi iz 150 let dolge turške okupacije, v katero spada mošeja Kasim paše na trgu Széchenyi.

Pecs je bil vedno multikulturno mesto, v katerem so se v njegovi dvatisočletni zgodovini zlivale različne vrednote in kulture. V mestu še vedno v sožitju živijo Madžari, Hrvati in Švabi. Leta 1998 je zaradi ohranjanja kultur manjšin, strpnosti in pomoči beguncem iz vojn po razpadu Jugoslavije dobil Unescovo nagrado Mesta za mir.[6] Leta 2007 je bil po mnenju LivCom[7] tretje, leta 2008 pa drugo za bivanje najbolj prijazno mesto na svetu v kategoriji mest s 75.000-200.000 prebivalci.[8]

Leta 2010 je bil skupaj z Essnom in Istanbulom izbran za Evropsko prestolnico kulture. Moto mesta je Mesto brez meja. Po imenovanju so se v mestu začele obširne obnove.[9][10] Obnovili so se mestni parki, ulice in trgi. Zgradila sta se nov kulturni center in knjžnica.[11][12]

Tu se nahaja Letališče Pécs-Pogány in Stadion PMFC (7.160 mest), sedež Pécsi MFC.

Ime[uredi | uredi kodo]

Najstarejše je rimsko ime Sopianæ (edn. Sopiana), ki bi lahko izhajalo iz množinske oblike keltske besede sop, ki pomeni barje. V nasprotju s splošnim prepričanjem ime Sopianæ ne označuje enega samega mesta ampak skupino vinogradniških kolonij. Trditev potrjuje dejstvo, da niso odkrili nobenih sledov obzidja iz začetnega rimskega obdobja. Prvo mestno obzidje je iz 4. stoletja.

Srednjeveško mesto je prvič omenjeno leta 871 pod imenom Quinque Basilicae (Pet bazilik). Ime je povezano z gradnjo novih cerkva, za katere so gradbeniki uporabili gradivo iz petih starih krščanskih kapel. V kasnejših latinskih dokumentih se mesto omenja z rahlo spremenjenim vendar vsebinsko enakim imenom Quinque EcclesiæPet cerkva (nemško Fünfkirchen, slovaško Päťkostolie).[13]

Ime Pécs se je prvič pojavilo v dokumentu iz leta 1235 v besedi Pechyut (sodobno črkovanje pécsi út), ki pomeni cesta v/iz Pécsa. V turščini beseda beş (izg. [beʃ]) pomeni število pet. Ime v sedanji obliki je prvič dokumentirano po mongolski invaziji v Evropo.

V drugih jezikih se mesto imenuje: latinsko Quinque Ecclesiae, hrvaško Pečuh, srbsko Печуј/Pečuj, slovaško Päťkostolie, češko Pětikostelí in nemško Fünfkirchen.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Antično rimsko mesto[uredi | uredi kodo]

Zgodnjekrščanska nekropola v Pécsu (Sopianae)

Okolica mesta je bila naseljena že v prazgodovini. Najstarejše arheološke najdbe so stare približno 6.000 let. Pred prihodom Rimljanov so bili v teh krajih naseljeni Kelti. Ko je zahodna Panonska nižina postala rimska provinca Panonija, so Rimljani na začetku 2. stoletja na območju Pécsa ustanovili več vinogradniških kolonij s skupnim imenom Sopianae.

Središče Sopian je bilo na mestu sedanje glavne pošte. Nekaj delov rimskega akvadukta je še vidnih. Ko je bila provinca Panonija razdeljena na štiri upravne enote, so Sopianae postale upravno središče province Panonija Valerija.

V prvi polovici 4. stoletja so Sopianae postale pomembno krščansko mesto. Prva krščanska pokopališča iz tega obdobja so postala del svetovne kulturne dediščine. Rimska oblast je proti koncu 4. stoletja oslabela zaradi napadov barbarov in Hunov.

Zgodnji srednji vek[uredi | uredi kodo]

Barbakan
Kripta srednjeveške stolnice
Kamnit grb Pécsa približno iz leta 1250 z napisom v staromadžarski pisavi

Ko je proti koncu 8. stoletja v Panonsko nižino prodrl Karel Veliki, so tod vladali Avari. Po osvojitvi Panonske nižine jo je priključil k Svetemu rimskemu cesarstvu, natančneje k Salzburški škofiji.

Dokument, napisan v Salzburgu leta 871, je prvi, ki omenja zgodnjesrednjeveški Pécs pod imenom Quinque Basilicae. Spadal je v frankovsko vazalno kneževino Spodnja Panonija.

Srednjeveško ogrsko mesto[uredi | uredi kodo]

Po teoriji Györgyja Györffyja, zasnovani na preučevanju krajevnih imen, so Madžari po osvojitvi Karpatskega bazena obdržali svoj polnomadski način življenja z letnimi in zimskimi pašniki. Zimska rezidenca Árpádovcev je bil morda prav Pécs.[14] Kasneje so ustanovili Baranjski comitatus, katerega središče ni bil Pécs, ampak bližnji grad Baranyavár (Baranjski grad), sedanji Beli Manastir na Hrvaškem. Pécs je postal pomembno versko središče in sedež škofije (1009). V latinskih dokumentih se omenja kot Quinque Ecclesiae.

Okrog leta 1000 so se v regiji naselili Črni Madžari.

Leta 1064 je kralj Salomon sklenil mir s svojim bratrancem, kasnejšim kraljem Gézo I., in z njim v Pécsu praznovaj Veliko noč. Kmalu zatem je stolnica pogorela. Sedanja stolnica je bila zgrajena v 11. stoletju.

V Pécs se je priselilo več cerkvenih redov. Prvi so leta 1076 prišli benediktinci. Leta 1181 je bila v mestu ustanovljena bolnišnica. Prvi dominikanski samostan je bil zgrajen leta 1238.

Kralj Ludvik Veliki je po nasvetu peškega škofa in svojega komornika Viljema leta 1237 v Pécsu ustanovil prvo univerzo v Ogrskem kraljestvu. Njena ustanovna listina je skoraj popoln prepis ustanovne listine Dunajske univerze. Peška univerza je imela pravico do poučevanje vse predmetov iz znanosti in umetnosti razen teologije.

Leta 1459 je peški škof postal Janus Pannonius, najpomembnejši srednjeveški madžarski pesnik, in utrdil kulturni pomen Pécsa.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Pécs települési választás eredményei (magyar nyelven) (html). Nemzeti Választási Iroda, 2014. október 12. Pridobljeno 6. januarja 2016.
  2. ^ A világörökség része.
  3. ^ Early Christian Necropolis of Pécs (Sopianae). UNESCO. 'UNESCO'. 3. marec 2015. Pridobljeno 3. marca 2015.
  4. ^ [www.okm.gov.hu, Oktatási és Kulturális Minisztérium oldala, Az Oktatási Évkönyv 2008/2009 letölthető PDF-formátumban].
  5. ^ Pécs kulturális központ.
  6. ^ [www.hetek.hu 1998. 04. 04. (II/14), HOFFMANN ZSOLT - Pécs, a toleráns város].
  7. ^ [www.livcomawards.com Official site of LivCom awards].
  8. ^ [www.ddrkh.hu 2008. november 12. - Pécs második lett az Élhető Települések döntőjében].
  9. ^ [www.pbkik.hu 2007. március 30., péntek, Szabó Ágnes - Élményfürdő, újabb négycsillagos szállodák Pécsett, olvasva: 18. december 2009].
  10. ^ [www.bama.hu 2008. február 22., Kaszás E. - Már építik a pécsi Búza téren a Corsót, olvasva: 12. december 2009].
  11. ^ [www.peh.hu Elindult a Sopianae-terv, épül a Déli Ipari Park].
  12. ^ Pécsre áramlik a tőke. www.origo.hu, 17. julij 2008. - Pécsre áramlik a tőke.
  13. ^ Slovenská reč: časopis pre výskum a kultúru slovenského jazyka. Google Knihy. Books.google.sk. Pridobljeno 12. marca 2013.
  14. ^ Lajos Gubcsi. Hungary in the Carpathian Basin. MoD Zrínyi Media Ltd, 2011.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]