Bourges
Bourges | |
---|---|
47°5′1″N 2°23′44″E / 47.08361°N 2.39556°EKoordinati: 47°5′1″N 2°23′44″E / 47.08361°N 2.39556°E | |
Država | Francija |
Regija | Center-Val de Loire |
Departma | Cher |
Okrožje | Bourges |
Kanton | sedež petih kantonov |
Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Bourges |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Serge Lepeltier (Zveza za ljudsko gibanje) |
Površina 1 | 68,74 km2 |
Prebivalstvo (1. januar 2019)[1] | 64.541 |
• Gostota | 940 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletje (DST) | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 18033 /18000 |
Nadmorska višina | 120–169 m (povp. 153 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Bourges je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center-Val de Loire, prefektura departmaja Cher. Leta 2009 je mesto imelo 66.786 prebivalcev.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Mesto leži v osrednji francoski pokrajini Berry ob istoimenskem prekopu, reki Yévre in njenem pritoku Auron.
Uprava[uredi | uredi kodo]
Bourges je sedež štirih kantonov (stanje 22. marec 2015):
- Bourges 1 (del občine Bourges: 17.780 prebivalcev),
- Bourges 2 (del občine Bourges: 15.341 prebivalcev),
- Bourges 3 (del občine Bourges: 14.587 prebivalcev),
- Bourges 4 (del občine Bourges: 16.843 prebivalcev),
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Aix-d'Angillon, Baugy, Chârost, Henrichemont, Léré, Levet, Saint-Doulchard, Saint-Martin-d'Auxigny, Sancergues, Sancerre in Vailly-sur-Sauldre s 171.849 prebivalci.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Antično mesto Avaricum je naseljevalo galsko pleme Bituriges. V času rimskega zavojevanja Galije je bil mestu prizanešen požig s strani Galcev zaradi dobrega obrambnega položaja na močvirnatem terenu in močnega južnega obzidja.
Prvi škof Bourgesa je bil verjetno sv. Ursin iz 3. stoletja. stolnica svetega Štefana, grajena 1195-1255, je verjetno prvi primer arhitekture visoke gotike 13. stoletja. V srednjem veku je bil Bourges sedež viskonta vse do 14. stoletja, ko je postal glavno mesto sprva vojvodstva, kasneje pa province Berry. Bodoči francoski kralj Karel VII. je tukaj našel pribežališče. Njegov sin Ludvik XI. se je v mestu rodil leta 1423. V tem času je bil Bourges tudi glavno mesto alkimistov.
Zanimivosti[uredi | uredi kodo]
- gotska stolnica sv. Štefana (1195-1255), na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine od 1992[2], vmesna postaja na romarski poti v Santiago de Compostelo (Via Lemovicensis),
- Palača Jacques Cœura, francoskega trgovca, enega od ustanoviteljev trgovine med Francijo in Levantom, francoski zgodovinski spomenik od leta 1840,
- ruševine galo-rimskega obzidja,
- močvirje rek Yevre in Voiselle je bilo leta 2003 dano na seznam francoskih naravnih spomenikov.
Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]
- Augsburg (Bavarska, Nemčija),
- Aveiro (Portugalska),
- Forlì (Emilija - Romanja, Italija),
- Joškar-Ola (Privolško zvezno okrožje, Rusija)
- Koszalin (Zahodnopomorjansko vojvodstvo, Poljska),
- Palencia (Kastilja in Leon, Španija),
- Peterborough (Anglija, Združeno kraljestvo).
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Populations légales 2016". Pridobljeno dne 25. april 2019.
- ↑ Unesco[1]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
![]() |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bourges |
- Uradna stran (francosko), (angleško)
- turizem