Rimske terme

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Večina »Latinskih« mest je imelo vsaj ene terme. Višji sloji prebivalstva je v terme zahajalo dnevno med tem ko so nižji sloji zahajali v terme le enkrat na teden. Terme so bile območje za višanje higienskih standardov ter tudi za druženje. Od vseh sproščujočih aktivnosti, je bilo kopanje Rimljanom najbolj pomembno, saj je bila za večino ljudi v sestavi vsakdana. Vstopnina v terme je bila smešno nizka in zatorej so si jih lahko privoščili skoraj vsi. Dandanes veliko ljudi gleda na kopanje in osebno higieno kot na osebno stvar, ki bi jo najraje pustili v prijetni samoti doma, kar pa je popolno nasprotje temu, kar se je dogajalo pri Rimljanih. Rimljani so gledali na higieno kot odlično priložnost za družbene aktivnosti. Čeprav so Rimljani zidali bazene tudi v svojih podeželskih vilah ter v mestnih hišah, so vedno našli posebno veselje v druženju med kopanjem. Terme so bile sestavljene iz več delov in sob, ki so služili različnim namenom, recimo soba za potenje ter soba za rekreacijo. Imeli so vroče bazene, hladne bazene, mlačne bazene, mrzle sobe, ter še veliko drugih delov. Prav tako so se v termah lahko »čistili« saj so imeli v večeru po dnevu posta orgije ter veličastne pojedine, ter tudi masažne mize, za dodatno sprostitev po naporni noči. Vse to je pripomoglo k priljubljenosti term. V termah so prav tako imeli manjše bazene odstavljene od ostalih, za razne senatorje ter druge pomembneže. Ti bazeni so imeli še posebno čisto vodo ter tudi nekatere dišavnice, kar je pripomoglo k nasičenosti zraka s prijetnimi vonjavami sivke in podobnih v ta namen uporabnih zelišč. Najbolj znane so Dioklecijanove terme, ki so lahko v posamične bazene sprejele do 1000 ljudi, v celoti pa tudi do 3000 ljudi nižjih slojev, manjši bazeni, pa so imeli še dodatno podporo za premožne. Ker se je začel delovni dan ob sončnem vzhodu je bilo navadno dela konec okoli poldneva, kar je pomenilo, da so možje odšli po obedovanju ostankov prejšnjega večera v terme, ter doma pustili žene z nalogo kuhe večerje. Možje so ostali v termah tudi do več ur igranja športov, plavanja, kopanja, ter klepetanja. Republiška kopališča, prav tako kot tudi terme so imela razdeljen prostor za moške in za ženske. Običaj je bil pustiti vstop ženskam do časa, ko so začeli prihajati moški, se pravi do zgodnjega dela popoldneva. Moški so nato imeli moč ostati do zaprtja, nekje do sončnega zahoda. Mešano kopanje je bilo v večini preganjano, je bilo vedno tudi nekaj izjem, čeprav so mešana kopanja bila prepovedana s strani večine vladarjev. Seveda se ženske, ki so skrbele za spoštovanje drugih niso pogosto hodile v terme v času kopanja moških, vendar so bile terme izjemno priročen objekt, za prostitutke, ki so v terme zahajale večinoma po poldnevu.