Digne-les-Bains

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: 44° 05' 36" severne širine, 6° 14’ 11" vzhodne dolžine

Občina Digne-les-Bains
Pogled na Digne

Blason Digne-les-Bains.svg
Grb
Lega
Zemljepisna dolžina: 06° 14' 11" E
Zemljepisna širina: 44° 05' 36" N
Uprava
Država Francija
Regija: Provansa-Alpe-Azurna obala
Departma: Alpes-de-Haute-Provence (prefektura)
Okrožje: Digne-les-Bains
Kanton: Digne-les-Bains-Vzhod
Digne-les-Bains-Zahod
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Trois-Vallées
Župan: Serge Gloaguen
(2001-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 524 m–1731 m
(povpr. 220 m)
Površina kopnega:¹ 117,07 km²
Prebivalstvo
(2006)
17.868
 - gostota: (2006) 153/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 04070/ 04000:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Digne-les-Bains, tudi Digne (provansalsko: Dinha/Digno) je zdraviliško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Alpes-de-Haute-Provence. Leta 2006 je mesto imelo 17.868 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj se nahaja v pokrajini Visoki Provansi ob reki Bléone in njenem pritoku Mardaric, na pol poti med Cannesom in Grenoblom, v vznožju Provansalskih Alp.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Digne-les-Bains je sedež dveh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Barrême, La Javie, Les Mées, Mézel, Moustiers-Sainte-Marie, Riez, Seyne in Valensole z 48.128 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ozemlje Digne-les-Bainsa je bilo naseljeno že v neolitiku. V rimskem obdobju je kraj postal stalna trgovska postojanka. Od takrat dalje je bil omenjen kot glavno središče trgovine s sivko.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • romanska katedrala Notre-Dame-du-Bourg iz 9. stoletja, obnovljena v začetku 13. stoletja, sedež škofov Digna, Rieza in Sisterona, danes muzej, francoski zgodovinski spomenik,
  • gotska katedrala Saint-Jérôme iz konca 15. stoletja, prav tako francoski zgodovinski spomenik,
  • geološki muzej z vrtom metuljev, občinski muzej, muzej druge svetovne vojne,
  • Center sodobne umetnosti,
  • botanični vrt, ustanovljen 1986 na mestu nekdanjega samostana iz 13. stoletja, po katerem je tudi imenovan (Jardin botanique des Cordeliers),
  • v dolini Eaux-Chaudes se nahaja osem virov, ki se uporabljajo za vročo in hladno hidroterapijo.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]