Digne-les-Bains

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Digne-les-Bains
Digne les bains - vue est.jpg
Digne-les-Bains se nahaja v Francije
Digne-les-Bains
Digne-les-Bains se nahaja v Provansa-Alpe-Azurna obala
Digne-les-Bains
44°5′33″N 6°14′8″E / 44.09250°N 6.23556°E / 44.09250; 6.23556Koordinati: 44°5′33″N 6°14′8″E / 44.09250°N 6.23556°E / 44.09250; 6.23556
DržavaFrancija
RegijaProvansa-Alpe-Azurna obala
DepartmaAlpes-de-Haute-Provence
OkrožjeDigne-les-Bains
KantonDigne-les-Bains-Vzhod
Digne-les-Bains-Zahod
InterkomunalitetaSkupnost občin
Trois-Vallées
Upravljanje
 • Župan (2001-2014) Serge Gloaguen
Površina
1
117,07 km2
Prebivalstvo
 (1. januar 2017)[1]
16.460
 • Gostota140 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
04070 /04000
Nadmorska višina524–1.731 m
(povp. 220 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Digne-les-Bains, tudi Digne (provansalsko: Dinha/Digno) je zdraviliško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Alpes-de-Haute-Provence. Leta 2006 je mesto imelo 17.868 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj se nahaja v pokrajini Visoki Provansi ob reki Bléone in njenem pritoku Mardaric, na pol poti med Cannesom in Grenoblom, v vznožju Provansalskih Alp.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Digne-les-Bains je sedež dveh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Barrême, La Javie, Les Mées, Mézel, Moustiers-Sainte-Marie, Riez, Seyne in Valensole z 48.128 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ozemlje Digne-les-Bainsa je bilo naseljeno že v neolitiku. V rimskem obdobju je kraj postal stalna trgovska postojanka. Od takrat dalje je bil omenjen kot glavno središče trgovine s sivko.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • romanska katedrala Notre-Dame-du-Bourg iz 9. stoletja, obnovljena v začetku 13. stoletja, sedež škofov Digna, Rieza in Sisterona, danes muzej, francoski zgodovinski spomenik,
  • gotska katedrala Saint-Jérôme iz konca 15. stoletja, prav tako francoski zgodovinski spomenik,
  • geološki muzej z vrtom metuljev, občinski muzej, muzej druge svetovne vojne,
  • Center sodobne umetnosti,
  • botanični vrt, ustanovljen 1986 na mestu nekdanjega samostana iz 13. stoletja, po katerem je tudi imenovan (Jardin botanique des Cordeliers),
  • v dolini Eaux-Chaudes se nahaja osem virov, ki se uporabljajo za vročo in hladno hidroterapijo.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]



  1. "Populations légales 2017". Pridobljeno dne 6. januar 2020.