Forcalquier

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Koordinati: 43° 58’ severne širine, 05° 47’ zahodne dolžine

Občina Forcalquier
Forcalquier

Grb občine
Lega
Zemljepisna dolžina: 05° 46' 50" E
Zemljepisna širina: 43° 57 36" N
Uprava
Država Francija
Regija: Provansa-Alpe-Azurna obala
Departma: Alpes-de-Haute-Provence (podprefektura)
Okrožje: Forcalquier
Kanton: Forcalquier
Interkomunaliteta: Skupnost občin
Pays de Forcalquier et Montagne de Lure
Župan: Christophe Castaner
(2001-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 397 m–904 m
(povpr. 550 m)
Površina kopnega:¹ 42,76 km²
Prebivalstvo
(1999)
4.302
 - gostota: (1999) 100/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 04088/ 04300:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Forcalquier (okcitansko Forcauquier/Forcaucuié) je naselje in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Alpes-de-Haute-Provence. Leta 1999 je naselje imelo 4.302 prebivalca.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Forcalquier se nahaja med Lursko goro in masivom Luberon, približno 50 km jugozahodno od središča departmaja Digne-les-Bains.

Administracija[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Forcalquier je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Dauphin, Limans, Mane, Niozelles, Pierrerue, Saint-Maime, Saint-Michel-l'Observatoire, Sigonce in Villeneuve z 12.007 prebivalci.

Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovega vključeni še kantoni Banon, Manosque-Jugovzhod/Jugozahod/Sever, La Motte-du-Caire, Noyers-sur-Jabron, Peyruis, Reillanne, Saint-Étienne-les-Orgues, Sisteron, Turriers in Volonne s 75.739 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Latinsko ime Furnus calcarius izhaja od apnenih peči, uporabljenih v rimskem času. Konec 11. stoletja so provanški grofje kraj povzdignili na raven grofije, ki je skozi 12. stoletje ostala neodvisna država. V tem času je bil Forcalquier glavno mesto Visoke Provanse, h kateri so spadali še kraji Manosque, Sisteron, Gap in Embrun. Forcalquier je tedaj koval svoj lastni denar, njegova cerkev je bila povzdignjena v status konkatedrale. Lokalni grofje so po moči lahko kljubovali provanškim grofom in bili z njimi v rivalstvu vse do leta 1195 in poroke grofice Gersende de Sabran z grofom Provanse Alfonzom II. Njun sin Ramon Bérenger IV. je nasledil obe grofiji.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Kapela Notre-Dame-de-Provence
  • konkatedrala Notre-Dame-du-Bourget iz obdobja 13. do 17. stoletja, drugi sedež škofov Sisterona, francoski zgodovinski spomenik,
  • frančiškanski samostan les Couvent des Cordeliers iz 13. stoletja, ukinjen med francosko revolucijo; od njega so ostala zgolj vrata Port de Cordeliers,
  • citadella s kapelo Notre-Dame-de-Provence,
  • občinski muzej z zbirko iz prazgodvinskega in galo-romanskega obdobja.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]