Pojdi na vsebino

Soissons

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Soissons
Občina
Lega
Zemljevid
Soissons se nahaja v Francija
Soissons
Soissons se nahaja v Hauts-de-France
Soissons
49°22′52″N 3°19′21″E / 49.38111°N 3.32250°E / 49.38111; 3.32250
DržavaFrancija
RegijaHauts-de-France
DepartmaAisne
OkrožjeSoissons
KantonSoissons 1
Soissons 2
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Soissonais
Upravljanje
 • Župan (2014-danes) Alain Cremont
Površina
1
12,32 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2023)[1]
28.046
 • Gostota2.300 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
02722 /02200
Nadmorska višina38–130 m
(povp. 55 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Soissons (francosko: [swasɔ̃] ⓘ) je zgodovinsko mesto in občina v departmaju Aisne v regiji Hauts-de-France v severni Franciji. Leta 2023 je mesto imelo 28.046 prebivalcev. Leži ob reki Aisne, približno 100 kilometrov severovzhodno od Pariza in je eno najstarejših mest v Franciji in je verjetno starodavna prestolnica Suesionov starodavnega belgijskega plemena, ki je proti koncu železne dobe živelo na območju med rekama Oise in Marne v današnji Franciji. Soissons je tudi zgodnjekatoliška škofija, ki sega okoli leta 300 in je bila lokacija cerkvenih sinod, imenovanih Soissonski svet.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Soissons je v pisano zgodovino vstopil pod keltskim imenom Noviodunum, ki je bilo kasneje prevzeto v latinščino in pomeni 'novo gradišče'. V rimskem obdobju je bilo to mesto Suessionov, ki ga omenja Julij Cezar (B. G. ii. 12). Cezar (B.C. 57) je po odhodu iz Aksone (sodobno Aisne) vstopil na ozemlje Suesionov in naredil enodnevni dolgi pohod, dosegel Noviodunum, ki je bil obdan z visokim zidom in širokim jarkom. Kraj se je Cezarju predal.

Od 457 do 486, pod Egidijem in njegovim sinom Sjagrijem, je bil Noviodunum glavno mesto kraljevine Soissons[2], dokler ni padel pod frankovskega kralja Klodvika I. leta 486 po bitki pri Soissonsu.

Del frankovskega ozemlja Nevstrije, regije Soissons in opatije Saint-Médard, ki je bila ustanovljen v 6. stoletju, je imel pomembno politično vlogo v času vladanja merovinških kraljev (med letoma 447–751). Po smrti Klodvika I. leta 511 je bil Soissons prestolnica enega od štirih kraljestev, v katere je bila razdeljena njegova država. Končno je kraljestvo Soissons izginilo leta 613, ko so se frankovske dežele združile pod Klotarjem II..

Koncil v Soissonu leta 744 se je sestal na pobudo Pipina Malega in svetega Bonifacija, papeževega misijonarja v poganski Nemčiji, ki je zagotovil obsodbo frankovskega škofa Adalberta in irskega misijonarja Clementa.[3]

Med stoletno vojno so francoske sile naredile zloglasni pokol angleških lokostrelcev, ki so bili nameščeni v mestnem garnizonu, v katerem so bili številni francoski meščani posiljeni in ubiti.[4] Pokol francoskih državljanov s strani francoskih vojakov je pretresel Evropo; Henrik V. Angleški, ki ugotavlja, da je bilo mesto Soissons posvečeno svetnikoma Crispinu in Crispinianu, naj bi maščeval čast svetnikov, ko se je srečal s francoskimi silami v bitki pri Azincourtu na dan sv. Crispina leta 1415.

Med junijem 1728 in julijem 1729 je gostil kongres Soissons, ki je poskušal razrešiti dolgoletno vrsto sporov med Kraljevino Veliko Britanijo in Španijo, ki se je prelila v angleško-špansko vojno leta 1727-1729. Kongres je bil v veliki meri uspešen in je privedel do podpisa mirovne pogodbe (Seviljski mir 1729).

V francosko-pruski vojni je obleganje mesta s strani Prusov trajalo več kot mesec dni, kar je doseglo vrhunec s francosko predajo oktobra 1870.[5]

Med prvo svetovno vojno je mesto dočakalo močno bombardiranje. Po katastrofalni ofenzivi Chemin des Dames v drugi bitki za Aisne je prišlo do upora. Za cerkvijo sv. Petra, poleg sodišča v Soissonsu, stoji kip, postavljen s podobami francoskih vojakov, ki so bili ubiti v akciji leta 1917.

Panorama Soissonsa v ruševinah leta 1919

16. junija 1972 je bilo 108 potnikov ubitih, ko sta dva potniška vlaka zadela ob ruševine propadlega predora.

Mesto je bilo na glavni poti popolnosti sončnega mrka 11. avgusta 1999.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Soissons leži med občinama Laon na severovzhodu, Compiègne na zahodu, Parizom na jugozahodu in Reimsom na vzhodu. Občina je na južnem bregu reke Aisne, katere levi pritok Crise se izliva v občini.

Mesto leži v osrčju naravne regije Soissonnais, naravnega križišča treh geografskih in kulturnih con: nekdanje regije Pikardija, nekdanje regije Šampanja in Île-de-France.

Zaradi svoje geografske lege nanj vplivajo tudi številna okoliška mesta, tako znotraj kot zunaj Pikardije,[6] zlasti zaradi bližine pariške regije in regije Reims.

Sosednje občine so Belleu, Billy-sur-Aisne, Bucy-le-Long, Courmelles, Crouy, Cuffies, Mercin-et-Vaux, Pasly, Pommiers, Vauxbuin in Villeneuve-Saint-Germain.

Tipologija

[uredi | uredi kodo]
Okrožje Soissons

Občina je upravno središče okrožja Soissons v departmaju Aisne.

Od leta 1790 do 1973 je bila upravno središče kantona Soissons, leta, ko sta bila ustanovljena kantona Soissons-Nord in Soissons-Sud. Po prerazdelitvi kantonov v Franciji leta 2014 je občina postala osrednji urad za nova kantona Soissons-1 in Soissons-2.

Od 1. januarja 2025 je Soissons kategoriziran kot vmesno urbano središče v skladu z novo sedemstopenjsko mrežo gostote občin, ki jo je leta 2022 opredelil INSEE.[7]

Spada v urbano enoto Soissons, znotrajoddelčno aglomeracijo, katere osrednje mesto je. Poleg tega je občina del porečja Soissons, katerega osrednja občina je. To območje, ki vključuje 92 občin, je kategorizirano kot območje s prebivalstvom med 50.000 in 200.000 prebivalci.[8] Več okrožij je od mesta ločenih z različnimi naravnimi ali umetnimi značilnostmi, druga pa so sestavljena le iz nekaj kmetij ali gradov.

Znamenitosti

[uredi | uredi kodo]
Pročelje opatije Saint-Jean des Vignes

Danes je Soissons trgovsko in proizvodno središče s stolnico iz 12. stoletja in ruševinami opatije St. Jean des Vignes kot dvema najpomembnejšima zgodovinskima stavbama. Bližnji Espace Pierres Folles ima muzej, geološko pot in botanični vrt.

Stolnica

Stolnica svetega Gervazija in Protazija, Soissons je zgrajena v gotskem slogu. Gradnja južnega transepta se je začela okoli leta 1177, najnižji deli kora leta 1182. Kor s prvotno tri nadstropno višino in izjemno visokim svetlobnim nadstropjem je bil dokončan leta 1211. To je bilo prej kot v Chartresu, na katerem je bila zasnovana. Delo se je nato nadaljevalo v ladji do konca 13. stoletja. [9]

Opatija Notre Dame

Nekdanja opatija Notre Dame je nekdanja kraljeva opatija, ustanovljena v merovinškem obdobju, znana po bogatem zakladu relikvij, vključno z "čevljem Device". Opatija je imela prestižne opatice, kot sta Gisèle, sestra Karla Velikega ali Katarina Bourbonska, teta Henrika IV.

Opatija Saint-Médard

Opatija Saint-Médard je bil benediktinski samostan v Soissonsu, katerega temelji sega v 6. stoletje. Danes ostaja samo kripta.

Hôtel de ville

Od leta 1833 je mestna hiša nastanjena v dvorcu, ki ga je med letoma 1772 in 1775 zgradil arhitekt Jean-François Advyné, na zahtevo intendanta Pelletierja Mortefontaina na mestu prejšnje stavbe grofov Soissons.

Arsenal: razstave sodobne umetnosti. Britanski spomenik (1914–1918)

Samostan Saint-Jean-des-Vignes

Samostan Saint-Jean-des-Vignes je bil samostan auguštincev in je stal na jugozahodnih gričih Soissonsa. Ostale so samo ruševine, od katerih je zahodna fronta še vedno ena najbolj spektakularnih arhitekturnih delov mesta.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
  2. ↑ Chisholm, Hugh, ur. (1911). »Soissons« . Enciklopedija Britannica (v angleščini). Zv. 25 (11. izd.). Cambridge University Press. str. 352.
  3. ↑ Dierkens, Alain (1984). »Superstitions, christianisme et paganisma à la fin de l'epoque mérovingienne: A propos de l'Indiculus superstitionem et paganiarum«. V Hervé Hasquin (ur.). Magie, sorcellerie, parapsychologie. Brussels: Éditions de l'Université de Bruxelles. str. 9–26.
  4. ↑ G. A. Henty (1897). »Chapter XIX. Agincourt«. At Agincourt. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. januarja 2019. Pridobljeno 7. junija 2010 – prek Classic Reader.
  5. ↑ Soissons before and during the war. Cornell University Library. Clermont-Ferrand, Michelin & cie. 1919.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: drugo (povezava)
  6. ↑ Sources : bases de données de l'Insee - cf. reste de l'article wikipédia pour les détails afférents à chaque domaine ayant permis la constitution du tableau.
  7. ↑ »La grille communale de densité«. le site de l'Institut national de la statistique et des études économiques. {{navedi splet}}: Prezrt neznani parameter |accesdate= (predlagano je |access-date=) (pomoč).
  8. ↑ Predloga:Métadonnées Commune
  9. ↑ John James, The Template-makers of the Paris Basin, Leura, 1989.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Soissons&oldid=6643354«