Câmpulung

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Câmpulung
Občina
Kip Raduja Negruja

Grb
Câmpulung is located in Romunija
Câmpulung
Câmpulung
Položaj Câmpulunga na karti Romunije
Koordinati: 45°16′04″N 25°2′47″E / 45.26778°N 25.04639°E / 45.26778; 25.04639Koordinati: 45°16′04″N 25°2′47″E / 45.26778°N 25.04639°E / 45.26778; 25.04639
Država Zastava Romunije Romunija
Okrožje Argeș
Regija Muntenija
Upravljanje
 • Župan Andrei Călin
Prebivalstvo (2011)
 • Skupno 31.767
Časovni pas EET (UTC+2)
 • Poletje (DST) EEST (UTC+3)
Podnebje Dfb
Spletna stran http://www.primariacampulung.ro/

Câmpulung, Cîmpulung (izg. [kɨmpuˈluŋɡ]) ali Câmpulung Muscel je mesto v okrožju Argeș, Muntenija, Romunija.

Nahaja se med obrobnimi griči južnih Karpatov na čelu gozdnate doline reke Râul Târgului, pritoka reke Argeș.[1] Mesto je zaradi čistega zraka in slikovite okolice priljubljeno poletno turistično središče. V mestu sta samostan in stolnica, katera naj bi v 13. stoletju ustanovil legendarni prvi vlaški knez Radu Negru, in več kot dvanajst cerkva.

Ime[uredi | uredi kodo]

Câmpulung v romunščini pomeni Dolgo polje.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V okolici Câmpulunga so ostanki rimskega tabora, ki se zdaj imenuje Jidava ali Jidova. Ob njem so ostanki rimske kolonije, ki se istoveti z Romulo, Stepenijem in Ulpio Traiano in se zdaj imenuje Jidovi ali Grădiștea, kar v romunščini pomeni gradišče ali utrdba.[1]

Câmpulung je bil eno od najstarejših urbanih naselij v Vlaški. K njegovemu razvoju so veliko pripomogli transilvanski saški kolonisti, ki so s seboj prinesli nemško urbano kulturo. Najstarejši pisni dokaz o obstoju mesta je iz leta 1300. Odkrili so ga v mestni cerkvi. Napis je epitaf Lavrencija de Longo Campo[2] in se glasi: Hic sepultus est comes Laurencius de Longo-Campo, pie memorie, Anno Domini MCCC (Tukaj je pokopan Lavrencij de Longo-Campo, v pobožen spomin, anno Domini 1300). Lavrencij je bil zelo verjetno oseba, ki je koordinirala proces kolonizacije.[3]

Podolgovato obliko mesta pogojuje ozka rečna dolina. Mesto ime dve vzporedni glavni ulici[3] in glavni trg pri knežji cerkvi sv. Nikolaja. Pri cerkvi sv. Elija zahodno od mesta je letni sejem.[3] Nenemški del mesta se je zgradil na robovih srednjeveškega mesta. V njem sta dve pravoslavni cerkvi iz 14.-15. stoletja.[3]

Carol Popp de Szathmáry: Tržnica v Câmpulungu, akvarel

Meščani romunske nacionalnosti sprva niso imeli enakih pravic kot nemški kolonisti. Do 15. stoletja sta se obe skupnosti že zlili v eno, kar kažejo pravoslavne cerkve, zgrajene v katoliških četrtih, in nekaj romunskih voljenih sodnikov (județe).[4] Tretja skupnost v mestu so bilo bogomilski Bolgari, ki so se naselili v bližnji Șchei. Șchei je staroromunska beseda, ki pomeni slovanska ljudstva.[5] Jugozahodno od mesta je hrib Câmpul mișeilor (Polje pohabljencev). Na njem je bilo naselje gobavcev, ki je imelo svojo cerkev in mlin. [5]

Câmpulung je bil prva prestolnica fevdalne države Vlaške. Prestolnica se je v 14. stoletju preselila v Curtea de Argeș.

Mesto je preko prelaza Bran 25 km severno povezano s Transilvanijo, na jug pa s cesto in železnico s Ploieștijem.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Chisholm, Hugh, urednik. (1911). Câmpulung. Encyclopædia Britannica, 11, izdaja. Cambridge University Press.
  2. ^ Rădvan, str. 264.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 3,3 Rădvan, str. 265.
  4. ^ Rădvan, str. 266.
  5. ^ 5,0 5,1 Rădvan, str. 267.

Vir[uredi | uredi kodo]

  • Laurențiu Rădvan (2010). At Europe's Borders: Medieval Towns in the Romanian Principalities. Brill. ISBN 9789004180109.