Câmpulung

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Câmpulung
Občina
Kip Raduja Negruja
Grb Câmpulung
Grb
Câmpulung se nahaja v Romunija
Câmpulung
Câmpulung
Položaj Câmpulunga na karti Romunije
Koordinati: 45°16′04″N 25°2′47″E / 45.26778°N 25.04639°E / 45.26778; 25.04639Koordinati: 45°16′04″N 25°2′47″E / 45.26778°N 25.04639°E / 45.26778; 25.04639
DržavaZastava Romunije Romunija
OkrožjeArgeș
PokrajinaMuntenija
Upravljanje
 • ŽupanElena-Valerica Lăsconi[d][1]
Prebivalstvo
 (2011)
 • Skupno31.767
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • Poletje (DST)UTC+3 (EEST)
Avtomobilska oznakaAG
PodnebjeDfb
Spletna stranwww.primariacampulung.ro

Câmpulung, Cîmpulung (izg. [kɨmpuˈluŋɡ]) ali Câmpulung Muscel je mesto v okrožju Argeș, Muntenija, Romunija.

Nahaja se med obrobnimi griči južnih Karpatov na čelu gozdnate doline reke Râul Târgului, pritoka reke Argeș.[2] Mesto je zaradi čistega zraka in slikovite okolice priljubljeno poletno turistično središče. V mestu sta samostan in stolnica, katera naj bi v 13. stoletju ustanovil legendarni prvi vlaški knez Radu Negru, in več kot dvanajst cerkva.

Ime[uredi | uredi kodo]

Câmpulung v romunščini pomeni Dolgo polje.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V okolici Câmpulunga so ostanki rimskega tabora, ki se zdaj imenuje Jidava ali Jidova. Ob njem so ostanki rimske kolonije, ki se istoveti z Romulo, Stepenijem in Ulpio Traiano in se zdaj imenuje Jidovi ali Grădiștea, kar v romunščini pomeni gradišče ali utrdba.[2]

Câmpulung je bil eno od najstarejših urbanih naselij v Vlaški. K njegovemu razvoju so veliko pripomogli transilvanski saški kolonisti, ki so s seboj prinesli nemško urbano kulturo. Najstarejši pisni dokaz o obstoju mesta je iz leta 1300. Odkrili so ga v mestni cerkvi. Napis je epitaf Lavrencija de Longo Campo[3] in se glasi: Hic sepultus est comes Laurencius de Longo-Campo, pie memorie, Anno Domini MCCC (Tukaj je pokopan Lavrencij de Longo-Campo, v pobožen spomin, anno Domini 1300). Lavrencij je bil zelo verjetno oseba, ki je koordinirala proces kolonizacije.[4]

Podolgovato obliko mesta pogojuje ozka rečna dolina. Mesto ime dve vzporedni glavni ulici[4] in glavni trg pri knežji cerkvi sv. Nikolaja. Pri cerkvi sv. Elija zahodno od mesta je letni sejem.[4] Nenemški del mesta se je zgradil na robovih srednjeveškega mesta. V njem sta dve pravoslavni cerkvi iz 14.-15. stoletja.[4]

Carol Popp de Szathmáry: Tržnica v Câmpulungu, akvarel

Meščani romunske nacionalnosti sprva niso imeli enakih pravic kot nemški kolonisti. Do 15. stoletja sta se obe skupnosti že zlili v eno, kar kažejo pravoslavne cerkve, zgrajene v katoliških četrtih, in nekaj romunskih voljenih sodnikov (județe).[5] Tretja skupnost v mestu so bilo bogomilski Bolgari, ki so se naselili v bližnji Șchei. Șchei je staroromunska beseda, ki pomeni slovanska ljudstva.[6] Jugozahodno od mesta je hrib Câmpul mișeilor (Polje pohabljencev). Na njem je bilo naselje gobavcev, ki je imelo svojo cerkev in mlin. [6]

Câmpulung je bil prva prestolnica fevdalne države Vlaške. Prestolnica se je v 14. stoletju preselila v Curtea de Argeș.

Mesto je preko prelaza Bran 25 km severno povezano s Transilvanijo, na jug pa s cesto in železnico s Ploieștijem.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Rezultatele alegerilor locale din 2020Permanent Electoral Authority.
  2. 2,0 2,1 Chisholm, Hugh, urednik. (1911). Câmpulung. Encyclopædia Britannica, 11, izdaja. Cambridge University Press.
  3. Rădvan, str. 264.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 Rădvan, str. 265.
  5. Rădvan, str. 266.
  6. 6,0 6,1 Rădvan, str. 267.

Vir[uredi | uredi kodo]

  • Laurențiu Rădvan (2010). At Europe's Borders: Medieval Towns in the Romanian Principalities. Brill. ISBN 9789004180109.