Seznam frankovskih kraljev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

To je seznam frankovskih kraljev, ki se nadaljuje v članku seznam francoskih kraljev.

Frankovskemu kraljestvu sta vladali dve pomembnejši dinastiji, Merovingi, ki so ustanovili kraljestvo; in Karolingi. Časovni pregled vladarjev je težak, ker je bilo kraljestvo po stari germanski navadi pogosto razdeljeno med sinove pokojnega vladarja in potem spet združeno.


Merovingi[uredi | uredi kodo]


Po Klodvikovi smrti je bilo kraljestvo razdeljeno med štiri sinove:


Soissons Pariz Orleans Reims


Klotaire (Soissons) je po smrti bratov ali njihovih naslednikov prevzel ostala tri kraljestva. Po njegovi smrti, je bilo kraljestvo spet razdeljeno med štiri sinove:

Soissons Pariz Orleans Metz


Klotar II. je premagal Brunhildo Avstrazijsko in njene potomce ter združil kraljestvo. Leta 623 pa je ustvaril podkraljestvo Avstrazija, da bi pomiril nekatera trenja in zaščitil meje. Njegov sin in naslednik Dagobert I. je nadaljeval z imenovanjem podkraljev Akvitanije leta 629 in Avstrazije leta 634.


Nevstrija in Burgundija Avstrazija Akvitanija
Nevstrija in Burgundija Avstrazija

Karolingi[uredi | uredi kodo]

Karolingi so bili na začetku majordomi pod Merovingi, najprej v Avstraziji in nato v združenem frankovskem kraljestvu.

  • Arnulf iz Metza
  • Pipin Starejši (580-640), 612-629 majordom Avstrazije
  • Grimoald, 650-657 majordom Avstrazije
  • Pipin Srednji (640-714), 679-174 majordom Avstrazije, od 687 dejansko celotnega kraljestva
  • Karel Martel (690-741), 714-741 majordom Avstrazije, od 719 celotnega kraljestva
  • Karlman (716-754), 741-747 majordom Avstrazije
  • Pipin Mali (714-768), 741-751 majordom Nevstrije, od 747 tudi Avstrazije

Ko je Pipin Mali postal kralj, so dinastijo Merovingov zamenjali Karolingi.


Frankovsko kraljestvo je bilo z Verdunsko pogodbo leta 843 razdeljeno med sinove Ludvika Pobožnega. The following table lists only the rulers in the three subdivisions, which are the kernels of later kingdoms France and Germany, leaving out Italy.

Zahodnofrankovsko kraljestvo (današnja Francija)

Lotaringija

Vzhodnofrankovsko kraljestvo (današnja Nemčija)

Names marked * were no Carolingians, but still distantly related to the dynasty.

Po tem vlada Franciji Kapetiska dinastija. Za nadaljevanje glej seznam francoskih kraljev.

Po Lotarjevi smrti leta 855, se njegovo kraljestvo razdeli med njegove tri sinove:

  • Ludvik II., najstarejši sin, dobi Italjanski del kraljestva.
  • Lotar II., drugi sin, dobi frankovski del kraljestva, ki se je imenoval Lotaringija.

Kralji Lotaringije

Karel Plešasti dobi Lotaringijo po smrti svojega nečaka in je bil okronan za kralja v Metzu, vendar je njegov brat Ludvik II. Nemški temu nasprotoval, leta 870 je bila, v skladu z Meersensko pogodbo Lotaringija razdeljen med dva brata in posledično njihove sinove. Leta 880 je po pogodbi iz Ribemonta celotno Lotaringijo dobil Ludvik III. Mlajši, sin Ludvika Nemškega.

Po tem, ko je bila Lotaringija trajno zajeta v Vzhodnofrankovsko državo in Sveto rimsko cesarstvo. Za nadaljevanje glej Seznam nemških kraljev.

Po tem Konrad I. Nemški vlada med 911-918, sledi mu Saška dinastija Otonov. Ti dogodki običajno štejejo za začetek nemškega kraljestva in Svetega rimskega cesarstva.