Atika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Atika

Περιφέρεια Αττικής
Upravna regija
Lega Atika
Koordinati: 38°00′N 23°42′E / 38.0°N 23.7°E / 38.0; 23.7Koordinati: 38°00′N 23°42′E / 38.0°N 23.7°E / 38.0; 23.7
Država Grčija
Decentralizirana upravaAtika
Glavno mestoAtene
Regionalne enote
List
  • Centralne Atene
  • Severne Atene
  • Zahodne Atene
  • Južne Atene
  • Pirej
  • Vzhodna Atika
  • Zahodna Atika
  • Otoki
Upravljanje
 • VrstaRegionalni svet
 • GuvernerGiorgos Patoulis
Površina
 • Skupno3.808,10 km2
Prebivalstvo
 (2021)[1]
 • Skupno3.814.064
 • Gostota1.000 preb./km2
BDP
 • Total€85,769 billion
 • Per capita€22.835
Časovni pasUTC+2 (EET)
 • PoletniUTC+3 (EEST)
Koda ISO 3166GR-I
NUTSEL3
HDI (2021)0,909[2]
very high · 1st of 13
Spletna stran[www.patt.gov.gr www.patt.gov.gr]

Atika (/ˈætɪkə/ AT-ih-kə; grško Περιφέρεια Αττικής, latinizirano: Periféria Attikís, [periˈferi.a atiˈcis]) je upravna regija Grčije, ki obsega celotno metropolitansko območje Aten, katerega glavno mesto je glavno in največje mesto države, Atene. Regija je soobsežna z nekdanjo prefekturo Atika v Srednji Grčiji in pokriva večje območje kot zgodovinska regija Atika.

Pregled[uredi | uredi kodo]

Atika, ki je na vzhodnem robu osrednje Grčije, obsega približno 3808 kvadratnih kilometrov. Poleg Aten obsega na svojem območju mesta Elefsina, Megara, Laurium in Maraton ter majhen del polotoka Peloponez in otoke Salamina, Egina, Agistri, Poros, Hidra, Speces, Kitira in Antikitera. V regiji živi približno 3.800.000 ljudi, od katerih jih je več kot 95 % prebivalcev metropolitanskega območja Aten. Leta 2019 je imela Atika HDI 0,912, najvišji v Grčiji.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Regija je bila ustanovljena z upravno reformo leta 1987 in je do leta 2010 obsegala 4 prefekture Atene, Vzhodno Atiko, Pirej in Zahodno Atiko.

Z Kallikratovim programom iz leta 2010 so bile pristojnosti in avtoriteta regije popolnoma na novo opredeljene in razširjene. Od 1. januarja 2011 regija predstavlja drugostopenjsko lokalno upravo. Čeprav jo nadzira decentralizirana uprava Atike, je zdaj neodvisen samoupravni organ s pooblastili in proračunom, primerljivim s prejšnjimi prefekturami.

Regija je razdeljena na osem podrejenih območnih enot:[3]

  • Severne Atene
  • Zahodne Atene
  • Centralne Atene
  • Južne Atene
  • Zahodna Atika
  • Vzhodna Atika
  • Pirej
  • Otoki

Demografija[uredi | uredi kodo]

Regija se je med letoma 2011 in 2021 zmanjšala za 35.965 ljudi, pri čemer je prišlo do izgube prebivalstva za 0,9 %.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Bruto domači proizvod (BDP) regije je leta 2018 znašal 87,4 milijarde €, kar je predstavljalo približno 47 % grške gospodarske proizvodnje. BDP na prebivalca, prilagojen glede na kupno moč, je v istem letu znašal 28.000 € ali 93 % povprečja EU27. BDP na zaposlenega je znašal 99 % povprečja EU. Atika je regija v Grčiji z najvišjim BDP na prebivalca.[4] Kljub temu je stopnja brezposelnosti leta 2017 znašala 21,6 %.[5] Despite that, the unemployment rate stood at 21.6% in 2017.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Census 2021 GR« (PDF) (tiskovna objava). Hellenic Statistical Authority. 19. julij 2022. Pridobljeno 12. septembra 2022.
  2. »Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab«. hdi.globaldatalab.org (v angleščini). Pridobljeno 13. septembra 2018.
  3. »ΦΕΚ A 87/2010, Kallikratis reform law text« (v grščini). Government Gazette.
  4. »Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018«. Eurostat.
  5. »Regional GDP per capita ranged from 30% to 263% of the EU average in 2018«. Eurostat.
  6. »Regional Unemployment by NUTS2 Region«. Eurostat.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]