1214

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1180.  1190.  1200.  - 1210. -  1220.  1230.  1240.
Leta: 1211 · 1212 · 1213 · 1214 · 1215 · 1216 · 1217
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1214 (MCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Anglo-francoska vojna (1202-1214)[uredi | uredi kodo]

  • Angleško-francoska vojna doseže svoj vrhunec in razplet. Na strani Angležev se proti Francozom še pridružijo grofiji Flandrija in Boulogne, vojvodini Barbant in Zgornja Lorena ter severna Nemčija pod oblastjo rimsko-nemškega velfovskega cesarja Otona IV.
  • 15. februar - Začetek angleške invazije na Francijo. Angleški kralj Ivan Plantagenet se z manjšim delom angleške vojske izkrca v pristanišču La Rochelle, grofija Poitou, da bi odvrnil Francoze od formiranja koalicijske vojske na severu Francije v Flandriji. S tem omogoči izkrcanje glavnega dela angleške vojske Viljema Longespéeja, 3. grofa Salisburyja, v Flandriji in združitev z ostalimi zavezniki, ki jih vodi cesar Oton IV.
Bitka pri Bouvinesu: francoski kralj Filip II. se je po zmagi proslavil s triumfom vojnih ujetnikov po Parizu.
  • 2. julij - Grofija Anjou: francoski kronski princ Ludvik VIII. izzove angleškega kralja Ivana, ki pa se mu upro anžujski baroni. Kralj Ivan se je prisiljen umakniti na jug proti Gaskoniji.
  • 23. julij - Francoski kralj Filip II., ki je ob odsotnosti kralja Ivana razbremenjen z juga, zbere svojo vojsko[1] na severu Francije.
  • 27. julij - Bitka pri Bouvinesu: odločujoča zmaga francoske vojske pod vodstvom Filipa II. nad koalicijo Angležev, Nemcev in severnofrancoskih upornikov. Bitka je izjemno krvava s povsem enakimi možnostmi za obe strani. Nazadnje jo odloči konj cesarja Otona IV. ki se ranjen in prestrašen skupaj s cesarjem opoteče z bojišča, kar uniči bojno moralo koalicijske vojske. Bitka ima pomembne politične posledice:
    • Francoski kralj Filip II. utrdi oblast v severni Franciji, kar je nadaljnji pomemben korak v centralizaciji monarhije v smeri kasnejšega absolutizma.
    • Angleški kralj Ivan se po opustitvi upov, da bi še kdaj osvojil Normandijo in ostale anžuvinske posesti, vojaško oslabljen vrne v Anglijo, kjer ga pričakajo nezadovoljni baroni. S francoskim kraljem skleneta mir za šest let. Magna Carta: 1215
    • Velfovski rimsko-nemški cesar Oton IV. se ves zagrenjen umakne v svoj grad Harzburg in se ne meša več v politiko. Staufovski cesar Friderik II. požanje sadove francoske zmage še po Nemčiji.

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Rojstvo francoskega prestolonaslednika Ludvika IX.

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 11.000 pehote, 4000 konjenikov, od tega 2000 vitezov
  2. Smrt dveh gruzijskih monarhov kraljice Tamare Velike in kneza Davida Soslana je resno oslabilo Trapezuntsko cesarstvo, ki pa je po velikosti bolj mestna kraljevina, politično navezana na Gruzijo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]