1196

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1160.  1170.  1180.  - 1190. -  1200.  1210.  1220.
Leta: 1193 · 1194 · 1195 · 1196 · 1197 · 1198 · 1199
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1196 (MCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Evropa[uredi | uredi kodo]

Ljubezenski zapetljaji Filipa II.[uredi | uredi kodo]

  • Francija: francoski kralj Filip II. išče vse mogoče načine, da bi se ločil od kraljice Ingeborg Danske. Tako da ponarediti rodovnik, ki naj bi dokazoval njuno tesno sorodstvo, in skliče koncil, da bi dosegel razveljavitev zakona.↓
  • → Filip II. se poskuša na novo poročiti z ženevsko grofično Margareto Ženevsko. Na poti do Pariza pa grofično ugrabi savojski grof Tomaž I. in se z njo poroči.↓
  • 7. maj - Filip II. ne odneha in se ponovno poroči z Nežo Andeško, hčerko nominalnega vojvode Meranije, titularne cesarske domene v Kvarnerju in Dalmaciji.

Gradovi Riharda Levjesrčnega[uredi | uredi kodo]

  • Anglija: Poleg hudega finančnega izžemanja Anglijo doleti še huda lakota.↓
  • → Proti vse večji revščini sproži v Londonu upor karizmatični voditelj Vilijem FitzOsbern. Glavni cilj upornikov je razlastiti vse bogataše. Odziv oblasti je drastičen: voditelje upora doleti tortura predvidena za izdajalce krone.↓
  • → V Normandiji se medtem vojna med kraljema Rihardom Levjesrčnim in Filipom II. še vedno nadaljuje z neodločenim izzidom za oba. Rihard začne z gradnjo trdnjave Gaillard, katere izgradnja presega vse razumne stroške. Najverjetneje je sam Rihard glavni arhitekt trdnjave.
Rihard Levjesrčni je zgradil obsežen trdnjavski kompleks Gaillard v slabih dveh letih. Hitrost gradnje je terjala astronomsko visoko ceno gradu, ki je za več kot dvakratnik presegala ceno vseh ostalih angleških gradov skupaj.

Ostali dogodki po Evropi[uredi | uredi kodo]

  • 25. marec - Srbski veliki župan Štefan Nemanja prostovoljno abdicira v korist drugega sina Štefana Nemanjića. Nato se pomeniši in se umakne na sveto goro Atos.
  • 24. april - Umrlega ogrskega kralja Bélo III., ki s premišljenim gospodarskim razvojem izjemno povečal dohodek madžarske krone, nasledi nekoliko manj sposoben sin Emerik z nič manj ambicioznim mlajšim bratom Andrejem v ozadju.
  • 25. april - Umrli aragonski kralj Alfonz II. zapusti kraljevino sinu Petru II.
  • 1. maj - Med obnovo oltarja katedrale v Trierju "odkrijejo" Kristusovo suknjo, ki jo je nosil križani.
  • 14. avgust - Ker je luksemburški grof Henrik IV. umrl brez moškega potomca, se grofija Luksemburg vrne v cesarsko last Henrika VI.
  • 15. avgust - Švabskega vojvodo Konrada II., četrtega sina cesarja Barbarosse, umori ljubosumni soprog žene, s katero je ljubimkal. Nasledi ga najmlajši brat Filip.
  • 11. oktober - Umrlega misijonarja in škofa Livonije Majnharda iz Rige nasledi še bolj bojeviti škof Bertold iz Hanovra, ki nadaljuje s križarsko vojno proti poganom in apostatom.
  • Nemčija: rimsko-nemški cesar Henrik VI. poskuša na dveh deželnih zborih, v Würzburgu in v Erfurtu, brez uspeha zagotoviti dedno nasledstvo kraljevine Nemčije in cesarstva nasploh.
  • december - Upor Sicilcev prisili Henrika VI. v ponovno ekspedicijo na Sicilijo.
  • Ivana Asena I., bolgarskega voditelja protibizantinskega upora in fe facto bolgarskega carja, umori en od njegovih oficirjev Ivanko, katerega sumi, da ljubimka z njegovo sestro. Po umoru pobegne k Bizantincem. Ivana Asena nasledi brat Peter.
  • Umrli švedski kralj Knut I. ne zapusti naslednikov. Za kralja je na soglasje vseh izvoljen njegov politični nasprotnik Sverker II.
  • Papež Celestin III. izobči leónskega kralja Alfonza IX., ki je napadel od Almohadov poraženo Kastilijo in istočasno z Almohadi sklenil mir. Hkrati da pod interdikt celotno kraljevino León.
  • Prva omemba Heidelberga.

Bližnji vzhod[uredi | uredi kodo]

  • Ostali Saladinovi sinovi očitajo njegovemu nasledniku in svojemu bratu Al-Afdalu nekompetentnost, zato ga izženejo iz Damska. Oblast v mestu prevzame sposobnejši Al-Adil.
    • Ime Al-Afdal se potem ne pojavlja več, kljub temu je možno, da je umrl v izgnanstvu šele leta 1225.

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]