1337

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Stoletja: 13. stoletje - 14. stoletje - 15. stoletje
Desetletja: 1300.  1310.  1320.  - 1330. -  1340.  1350.  1360.
Leta: 1334 · 1335 · 1336 · 1337 · 1338 · 1339 · 1340
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1337 (MCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Dogodki[uredi | uredi kodo]

Začetek stoletne vojne med Francijo in Anglijo (1337-1453)[uredi | uredi kodo]

Kraljevina Francija leta 1337 (modro - Francija; rdeče - angleške posesti; črtano - posesti Plantagenetov leta 1180).
  • 16. marec - Angleški kralj Edvard III. povzdigne svojega sedemletnega sina Edvarda Woodstoškega v vojvodo Cornwallskega, prvega vojvodo v angleški plemiški hierarhiji.
  • 24. maj - Francoski kralj Filip VI. ne dočaka izročitve francoskega plemiča Roberta III. Arotiškega, ki ga ščiti angleški kralj Edvard III.. Tega dne Filip zapleni Edvardu dedno vojvodino Gaskonjo[1] in nededno grofijo Ponthieu ter pričakuje od angleškega kralja, da se mu ponovno pride priklonit kot vazal Gaskonje. S tem bi mu ponovno vrnil vojvodino.
  • avgust - Druga vojna za škotsko neodvisnost: škotski regent Andrew Murray neuspešno oblega grad Stirling.
  • oktober - Angleški kralj Edvard III. prilije v sporu za Gaskonjo še dodatno olje na ogenj. Namesto da bi se šel priklonit francoskemu kralju, začne zahtevati francosko krono zase. Do nje bi namreč bil upravičen, če ne bi francoski stanovi za izbiro nasledstva izbrali salijskega prava, ki je izključno patrilinearno. Vojne sovražnosti med Anglijo in Francijo se sicer ne začnejo nemudoma, saj začneta oba kralja najprej z diplomatsko vojno in iskanjem zaveznikov. Edvard III. se poveže z rimsko-nemškim cesarjem Ludvikom IV. Wittelsbaškim. 1338
  • november - Bitka pri Cadsandu: prvi oboroženi konflikt je pomorska bitka za obskuren flandrijski ribiški otok Cadsand, ko uspe Angležem zvabiti na otok zvabiti bližnjo posadko iz pristanišča Sluys in jo do tal potolči. Kljub vojaški nepomembnosti ima angleška zmaga velik psihološki učinek, na Angleže z lahkotnostjo zmage, na Flamce pa s terorjem, ki jim ga je zadal Filip VI., ko jim je zaradi poraza očital izdajstvo. 1338

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Rojstva[uredi | uredi kodo]

Smrti[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ imenaovana tudi Akvitanija in še Guyenne
  2. ^ grof Hainauta, Holandije (III.), Zeelandije (II.), Avesnesa (III.)
  3. ^ današnja SZ Alžirija
  4. ^ Datiranje njegove smrti se opira na Ibn Halduna.
  5. ^ Oziroma Friderik II. Sicilski, vendar je raje preskočil eno številko in uporabljal naziv "Tretji", da bi se izognil kronistični zmešnjavi z rimsko-nemškim cesarjem Friderikom II.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]