Furlanija - Julijska krajina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Furlanija-Julijska krajina)
Jump to navigation Jump to search
Furlanija - Julijska krajina

Friuli Venezia Giulia
Friûl Vignesie Julie
Furlanija Julijska krajina
Friaul Julisch Venetien[1]
(italijansko) Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia
(furlansko) Regjon autonome Friûl-Vignesie Julie
(slovensko) Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina
(nemško) Autonome Region Friaul-Julisch Venetien
Moggio Udinese Fella Bruecke 07102007 04.jpg
Zastava Furlanija - Julijska krajina
Zastava
Grb Furlanija - Julijska krajina
Grb
Friuli-Venezia Giulia in Italy.svg
46°6′N 13°7′E / 46.100°N 13.117°E / 46.100; 13.117Koordinati: 46°6′N 13°7′E / 46.100°N 13.117°E / 46.100; 13.117
DržavaItalija
Glavno mestoTrst
Upravljanje
 • PredsednikMassimiliano Fedriga (Liga Salvini Premier)
Površina
 • Skupno7.924 km2
Prebivalstvo
 (31. avgust 2017)
 • Skupno1.216.524
 • Gostota150 preb./km2
 • Uradni jeziki
italijanščina
slovenščina
furlanščina
nemščina
Demonimit. friulano ali giuliano (moški)
friulana ali giuliana (ženska)
sl. Furlan ali Primorec (moški)
Furlanka ali Primorka (ženska)
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
ISO 3166 codeIT-36
HDI (2018)0,895[2]
very high · 6th of 21
NUTS RegijaITD
Spletna stran[www.regione.fvg.it www.regione.fvg.it]
Napis v štirih jezikih na stavbi deželnega sveta v Trstu

Furlanija - Julijska krajina (italijansko Friuli-Venezia Giulia [frijùli venècja džùlja], furlansko Friûl Vignesie Julie, nemško Friaul Julisch Venetien) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom. Meji na severu z Avstrijo, na zahodu z deželo Benečija, na jugu z Jadranskim morjem in na vzhodu s Slovenijo. Delila se je na štiri pokrajine: Goriška, Pordenone, Tržaška in Videmska, ki pa so bile z novim upravnim zakonom leta 2017 nadomeščene z 18 območnimi medobčinskimi zvezami. Zaradi te reforme je dežela na novo pridobila tudi nemškojezično občino Sappada (lokalno ime Plodn), na skrajnem severozahodu ob izviru reke Piave v Karnijskih Alpah, ki je bila prej v Benečiji (Veneto) in se je takrat na lastno željo priključila Karnijski medobčinski zvezi.

Zemljepisna lega in podnebje[uredi | uredi kodo]

Furlanija - Julijska krajina obsega ozemlje, ki ga na jugu omejuje skrajna severna obala Jadranskega morja, na severu pa sega v Karnijske Predalpe (z vrhom Cima dei Preti 2703 m) ter v Alpe (Karnijske Alpe z vrhom Coglians/Hohe Warte - 2782 m na meji z Avstrijo, ki je najvišji vrh dežele in Creta delle Chianevate/Kellerspitzen, 2774 m) ter na severovzhodu na Zahodne Julijske Alpe (z Jof di Montasio/Montažem - 2754 m kot drugim najvišjim vrhom Julijskih Alp), zato se razna področja med seboj močno razlikujejo. Velja vsekakor za gorato deželo, saj je skoraj 43 % površine v gorskih predelih in 20 % v gričevju. Ravnina je Furlanska nižina, ki je naplavina reke Tagliamento / Tilment in ki se na jugu zaključi z lagunami. Ostale reke, ki vse potekajo v smeri sever-jug, so Torre / Ter, Natisone / Nadiža, Stella, Isonzo / Soča, Ausa, Livenza, Noncello in Timavo / Timava.

Podnebje je v gorah alpsko, na obali mediteransko, vendar nobeno od njiju ne vpliva na vmesno nižavje, kjer je pretežno celinsko podnebje. Ta raznolikost na sorazmerno majhnem prostoru je še povdarjena v posameznih lokalnih mikroklimah, na primer v Nadiških dolinah, v lagunah teri v okolici Trsta (burja).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dežela je bila ustanovljena leta 1947 z združitvijo Furlanije (it. Friuli) in Julijske Benečije (it. Venezia Giulia), ki je bila pozneje v slovenščini preimenovana v Julijsko krajino, saj z Benečijo (it. Veneto) nima nobene realne povezave. Gre za dve zemljepisno in zgodovinsko ločeni področji, ki sta bili povezani samo iz političnih in administrativnih razlogov. Kljub temu je meja med njima sporna, nekateri jo postavljajo na reko Timavo, drugi na Sočo. Tržačani pripisujejo Gorico Julijski krajini, Furlani pa Furlaniji.

Furlanija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Furlanija.

Furlanija je ozemlje v okolici Vidma, Pordenona in Gorice, delno tudi v pokrajinah Venezia in Belluno. Meri skupno 8.240 km², od katerih odpade 7.549 km² na deželo Furlanija - Julijska krajina, kar predstavlja 96 % njene površine. Čeprav je v deželi veliko arheoloških najdišč iz paleolitika in neolitika, so prvi znani prebivalci teh krajev kaštelirji, od 14. stoletje pr. n. št. dalje. V 4. stoletje pr. n. št. se je priselilo keltsko pleme Karnov, v drugem stoletju so deželo kolonizirali Rimljani. Ti so ustanovili mesto Aquileia/Oglej, ki je zaradi strateškega položaja kmalu postalo zelo važen center imperija in prestolnica Desete province. V 3. st. je Oglej postal sedež mogočne škofije, ki je leta 381 celo gostila del koncila proti arijcem. Leta 452 so ga Huni opustošili in mesto si ni več opomoglo. Ostalo je sicer ugledno središče, posebno po povišanju škofije v patriarhat (šesto stoletje), a prebivalci, ki so bili zbežali pred Atilo, se niso vrnili. S propadom rimskega cesarstva je ostala Furlanska nižina brez zaščite in ljudstvo se je spet skrivalo pred barbarskimi vpadi. Tako so nastala lagunska mesta (Grado/Gradež, Marano), rodovitno nižavje pa je ostajalo neobdelano. Deželo so zasedli Bizantinci in pozneje Langobardi. Ti so prenesli prestolnico v Forum Julii (današnji Cividale/Čedad), po katerem se je s časom začela imenovati vsa dežela Friûl oziroma Furlanija. Langobardi so opremili svojo kneževino z močno vojsko in tako preprečili nadaljnje barbarske vpade. V 8. in 9. st. je bila Furlanija pod Franki.

Leta 1077 je Henrik IV. podelil oglejskemu patriarhu kneževino Furlanijo in knežji naslov, ki so ga dedovali patriarhi. Kneževina se je v kratkem spremenila v pravo državo. imenovano Patrie dal Friûl, ki je v raznih zgodovinskih dobah vladala tudi Istri, Trstu, Koroški in Štajerski.

Julijska krajina[uredi | uredi kodo]

Ime Venezia Giulia se je prvič pojavilo leta 1863, ko je goriški jezikoslovec Graziadio Isaia Ascoli razdelil ozemlje, ki je bilo pod Rimljani združeno v Deseto provinco, na tri dele. Imenoval jih je: Benečija (Veneto) (današnja dežela Benečija in zahodna Furlanija), Tridentinska Benečija (današnja dežela Trentino - Alto Adige) in Julijska Benečija (vzhodna Furlanija, Gorica, Trst, Istra in Kranjska). Ta razdelitev jasno ponazarja iredentistično idejo, po kateri so bile - zaradi skupne zgodovine v času Rimljanov - vse te pokrajine italijanske in torej (razen prave Benečije) 'neodrešene' (italijansko irredente). Po prvi svetovni vojni so italijanske oblasti, ki niso hotele uporabljati avstrijskega naziva Primorje, sprejele skupno ime Julijska krajina za vsa pridobljena ozemlja nekdanje Avstro-Ogrske, vključno z Reko, Idrijo, Postojno, Knežakom in celo nekaterimi vasmi v Beneški Sloveniji. V času fašizma se je ime na splošno uporabljalo kot nekak dokaz o neobstojnosti slovenskega prebivalstva v teh krajih. Po drugi svetovni vojni je italijanska ustava ustanovila dežele kot administrativne enote in ime je prešlo v uradno poimenovanje dežele. Temu so nasprotovali Furlani, ki niso hoteli priznati skromnemu ostanku Tržaškega ozemlja pravico do imena nekdaj obširne pokrajine, toda ime je ostalo. Glavni vzrok je bil političen: ime pomeni, da za Italijo sedanja vzhodna meja ni definitivna. Zdaj je njeno ime prevzela še Julijska medobčinska zveza, ustanovljena na ozemlju nekdanje Tržaške pokrajine.

Novoustanovljene območne medobčinske zveze (Unioni Territoriali Intercomunali) dežele Furlanije-Julijske krajine, ki so leta 2016 nadomestile pokrajine

.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Čeprav je povprečna gostota prebivalstva samo 155 prebivalcev na km², je v mestih zelo visoka. V nekdanji Tržaški pokrajini (Julijska medobčinska zveza) je bila gostota 1340, kar pomeni v državnem merilu drugo mesto za Neapljem.

Pomemben del prebivalstva pokrajine predstavljajo Furlani s svojim jezikom, pa tudi slovenska in nemško-avstrijska manjšina. Kljub večstoletnemu vplivu večjih narodov ter italijanskega fašizma, ki je organiziral načrtno potujčevanje avtohtonih narodov, sta se ohranili furlanska in slovenska kultura.

Demonim[uredi | uredi kodo]

  • slovensko
    • moški, ednina: Furlan ali Primorec
    • ženska, ednina: Furlanka ali Primorka
    • moški, množina: Furlani ali Primorci
    • ženska, množina: Furlanke ali Primorke
  • italijansko
    • moški, ednina: friulano ali giuliano
    • ženska, ednina: friulana ali giuliana
    • moški, množina: friulani ali giuliani
    • ženska, množina: friulane ali giuliane
  • furlansko
    • moški, ednina: furlan ali julian
    • ženska, ednina: furlane ali juliane
    • moški, množina: furlans ali julians
    • ženska, množina: furlanis ali julianis

Mesta[uredi | uredi kodo]

      Občine, kjer velja zaščita slovenske skupnosti
# Slovensko Italijansko Furlansko Nemško Prebivalstvo nekdanja pokrajina
1 Trst Trieste Triest Triest 205.535 Trst
2 Videm Udine Udin Weiden 100.514 Videm
3 Pordenone (Pordenun) Pordenone Pordenon Portenau 51.632 Pordenone
4 Gorica Gorizia Gurize Görz 35.980 Gorica
5 Tržič Monfalcone Monfalcon Falkenberg 28.101 Gorica
6 Sacile Sacile Sacîl Sacile 19.842 Pordenone
7 Cordenons Cordenons Cordenons Cordenons 17.726 Pordenone
8 Codroipo Codroipo Codroip Codroipo 16.048 Videm
9 Azzano Decimo Azzano Decimo Daçan di Pordenon Azzano Decimo 15.557 Pordenone
10 San Vito al Tagliamento San Vito al Tagliamento San Vît dal Tiliment San Vito al Tagliamento 15.157 Pordenone
11 Porcia Porcia Purcie Porcia 15.011 Pordenone
12 Tavagnacco Tavagnacco Tavagnà Tavagnacco 14.799 Videm
13 Červinjan Cervignano del Friuli Çarvignan Cervignano del Friuli 13.548 Videm
14 Latisana Latisana Tisane Latisana 13.252 Videm
15 Milje Muggia Mugle Mulgs 12.878 Trst
16 Fontanafredda Fontanafredda Fontanefrede Fontanafredda 12.620 Pordenone
17 Spilimbergo Spilimbergo Spilimberc Spengenberg 12.168 Pordenone
18 Ronke Ronchi dei Legionari Roncjis Ronchi 11.755 Gorica
19 Fiume Veneto Fiume Veneto Vile di Flum Fiume Veneto 11.679 Pordenone
20 Maniago Maniago Manià Maniago 11.746 Pordenone
21 Čedad Cividale del Friuli Cividât 11.000? Videm
22 Humin Gemona Videm
23 Čenta Tarcento 9.000? Videm
24 Tolmeč Tolmezzo 10.500 Videm
25 Aviano 10.000? Pordenone
26 Gradež Grado 8.700? Gorica
27 Oglej Aquileia 3.200? Videm
28 Trbiž Tarvisio 3.000-5.000? Videm
29 Gradišče ob Soči Gradisca d`Isonzo Gorica
30 Lignano-Sabbiadoro Videm
31 Gonars 5.000? Videm
32
33 Palmanova Gorica

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Deželno gospodarstvo je zelo raznoliko, predvsem zaradi različnih geografskih pogojev. Medtem ko je Furlanija pretežno kmetijsko področje, je obalni pas industrializiran in predvsem trgovinsko ter turistično usmerjen. Čeprav je zaradi gora na severu in lagun na jugu skoraj 20 % ozemlja neprimernega za obdelovanje, se na območju nekdanje Videmske pokrajine ukvarja s kmetovanjem kar 40 % prebivalstva. Na območju nekdanje Tržaške pokrajine samo 2 % prebivalcev obdelujeta zemljo, zato je pa okoli 70 % zaposlenih v industriji, predvsem v ladjedelnicah (Tržič, Trst, Milje). Glavni pridelki so koruza in vinska trta. Živinoreja je dobro razvita. Obrtništvo je ponekod doseglo skoraj industrijske nivoje, na primer izdelovanje stolov (Manzano) in nožev (Maniago).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. https://www.regione.fvg.it/rafvg/cms/RAFVG/cultura-sport/patrimonio-culturale/comunita-linguistiche/
  2. "Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab". hdi.globaldatalab.org (angleščina). Pridobljeno dne 2018-09-13.
  3. "Regional gross domestic product (million EUR) by NUTS 2 regions". Eurostat. Eurostat. Pridobljeno dne 9 July 2012.
  4. "Regional GDP per capita ranged from 31% to 626% of the EU average in 2017" (Sporočilo za javnost). ec.europa.eu. Pridobljeno dne 2 September 2019.

Viri[uredi | uredi kodo]