Doetinchem

Doetinchem Deutekem (Achterhoeks)
Mesto in občina
Cerkev v Doetinchemu
Zastava Grb
Doetinchem Lokacija v Gelderlandu
51°58′N 6°17′E
Država	Nizozemska
Provinca	Gelderland
Upravljanje
• Telo	Občinski svet
• Župan	Mark Boumans
Površina
• Skupno	Doetinchem km2
• Kopno	79,06 km2
• Voda	0,59999999999999 km2
Nadm. višina	14 m
Prebivalstvo  (maj 2014)
• Skupno	56.436
• Gostota	714 preb./km2
Demonim	Doetinchemmer
Poštna številka	7000–7011, 7030–7031
Omrežna skupina	0314, 0315
Spletna stran	[www.doetinchem.nl www.doetinchem.nl]

Nizozemski topografski zemljevid Doetinchema, marec 2014

Doetinchem (nizozemska izgovorjava: [ˈdutɪŋxəm] (poslušaj); nizkosaksonsko: Deutekem) je mesto in občina na vzhodu Nizozemske. Je ob reki Oude IJssel (Stari IJssel) v delu province Gelderland, imenovanem Achterhoek. Občina je imela leta 2014 57.555 prebivalcev in obsega površino 79,66 km², od tega 0,6 km² je voda. Zaradi tega je Doetinchem največje mesto (po številu prebivalcev) v Achterhoeku.

1. januarja 2005 je občinsko prestrukturiranje združilo sosednjo občino Wehl in območje Zelhelmse Broek z Doetinchemom.

Populacijski centri

Organizacija lokalne uprave na Nizozemskem je zapletena in natančna (glej statistiko občin in držav, kjer so občine razdeljene na različne entitete. Občino Doetinchem sestavljajo:

Mesto (stad):

• Doetinchem

Soseske (wijken):

• Centrum
• Bezelhorst
• Oosseld
• Dichteren
• Overstegen
• De Huet
• De Hoop
• Oosseld
• Schöneveld & Muziekbuurt

Okrožja (buurtschappen):

• Gaanderen
• Wehl
• IJzevoorde
• Langerak
• Wijnbergen (Doetinchem)
• Nieuw-Wehl

Wehl je bil ločena občina (s približno 6750 prebivalci, vključno z Nieuw-Wehlom) do 31. decembra 2004, ko se je združil z občino Doetinchem.

Zgodovina

Grad Slangenburg

Iz arheoloških najdb lobanj, črepinj keramike in kremenčevih konic puščic je znano, da je bilo območje naseljeno pred več kot 11.000 leti. Tem prazgodovinskim lovcem so sledila keltska in germanska plemena, kot so Franki in Sasi. Najdeni so bili rimski kovanci, obstajajo pa tudi arheološki dokazi, da so Vikingi plenili na tem območju.

Ime Doetinchem se prvič omenja v dokumentu iz leta 838, ki omenja vilo Duetinghem, naselje z majhno cerkvijo. Leta 887 se ponovno omenja Deutinkem, trdnjava s cerkvijo, ki je bila dana takratnemu utrechtskemu škofu. Črkovanje se je skozi stoletja spreminjalo, pri čemer so Duttichem, Duichingen in Deutekom le nekateri primeri.

Dolgo časa je bil Doetinchem majhen kraj, okoli leta 1100 pa je začel rasti in po večkratnih poskusih plenilcev je bilo zgrajeno mestno obzidje. Leta 1236 je Doetinchemu podelil mestne pravice (stadsrechten) grof Oton II. Gelderski in Zutphenski, v zameno pa je mesto zagotovilo davke in vojake za grofovo vojsko. Poleg tega je novi mestni svet objavil mestna pravila, kodificirana v Keurboek van Doetinchem (Knjiga pravil Doetinchema), ki je določala stroge kazni za kršitve.

Leta 1226 se je Doetinchem soočal z vse večjo nevarnostjo plenilcev, zato so mestno obzidje dvignili za meter. V obzidju so bile štiri ovire, ki so jih kot šibke točke sčasoma nadomestile štiri velika mestna vrata, znana kot Hamburgerpoort (zgrajena 1302), Waterpoort, Gruitpoort in Hezenpoort. Kasneje so okrog obzidja izkopali obrambni jarek in spredaj zgradili obzidje; osrednji mestni mlin na veter, 'walmolen (nizozemsko wal=obzidje, molen=mlin), stoji na ostankih tega obzidja. Kljub tej obrambi je bil Doetinchem večkrat oblegan in med osemdesetletno vojno (1568–1648) dvakrat oblegan in osvojen. Vendar so sčasoma zidovi postali odvečni (ali morda neučinkoviti) in leta 1672 so jih podrli. Vendar so šele v drugi polovici 19. stoletja odstranili mestna vrata in večji del obzidja.

Od zgodnjih let je bil Doetinchem pomembna tržnica za kmete, kjer so prodajali svoje izdelke; tržnica je potekala na osrednjem trgu Simonsplein vse do druge svetovne vojne.

Doetinchem je doletelo kar nekaj katastrof. Poleg zgoraj omenjenih obleganj, je leta 1527 velik požar uničil večji del mesta, vključno z mestnim arhivom (kar pomeni, da so številni prejšnji datumi v zgodovini Doetinchema nekoliko nezanesljivi), leta 1580 pa je večino mesta pokončala kuga. Občasno so bile tudi poplave. Kljub temu, da je Doetinchem le 10 km od nemške meje, ker Nizozemska ni bila vpletena v prvo svetovno vojno, Doetinchem v tem času ni utrpel drugega kot napotitev nekaj mejnih straž. Tudi med drugo svetovno vojno je bil Doetinchem sprva dokaj lahkoten; tam je bila le majhna nemška okupacijska sila in mesto se je celo izognilo najhujšim posledicam zimske lakote 1944. Vendar so bili nekateri zaporniki usmrčeni, potem ko so bili vpleteni v ustrelitev pomembnega nemškega častnika v mestu Putten s strani nizozemskega odpora in katastrofalno, marca in aprila 1945 je bilo središče Doetinchema v veliki meri uničeno zaradi zavezniškega bombardiranja, ki je bilo bodisi namenjeno bližnjim Nemškim mestom ali, kot pravijo nekateri, naj bi uničil nemško obrambo v Doetinchemu. Kaj od obojega je res, ni bilo nikoli zares razjasnjeno in še vedno potekajo razprave o resničnih namenih bombardiranja. Samo mesto so leta 1945 po kratki bitki osvobodile kanadske enote Calgary Highlanderjev.

Leta 2018 je pisatelj Karel Berkhuysen raziskoval zavezniško bombardiranje. Ugotovil je, da so Nemci v preurejeni šoli raziskovali jedrsko fisijo. Te informacije so bile takrat posredovane zaveznikom.

V desetletjih po vojni je Doetinchem rasel in v nekaj letih prerasel svoje »konkurente« v Achterhoeku, to so bili Doesburg, Winterswijk in Zutphen. Nizozemsko podjetje Philips je nekaj let imelo tovarno v mestu. Od leta 2003 do 2005 je mesto izjemno raslo, ko so bila zgrajena nova okrožja, kot je Dichteren, in ker Doetinchem v svojo občino vključuje odročne vasi, kot je Wehl. Leta 2011 je mesto še vedno rastlo. Z izgradnjo novega okrožja, kot sta het Loo in Isseldoks, ter odprtjem povsem novega gledališča in kina je Doetinchem največje rastoče mesto v Gelderlandu.

Pomembne zgradbe v Doetinchemu

Glavna cerkev na osrednjem trgu, cerkev sv. Katarine (Catharinakerk), je bila med bombardiranjem v drugi svetovni vojni praktično uničena, obnova pa je trajala od leta 1948 do 1963. Čeprav je bila prvotno rimskokatoliška cerkev, je leta 1591 postala nizozemska reformirana. Obstajata dva gradova, De Kelder (Klet) in Slangenburg.

Mesto ima tri mline na veter. V središču mesta je že omenjeni De Walmolen, v pritličju katerega je zdaj mestni turistični urad. V Dichterenu je mlin z imenom Aurora (latinsko za zarja) in vzhodno od mesta mlin z imenom Benninkmolen. Vsi ti mlini so odprti za obiskovalce, običajno odprti za vse en dan v tednu zjutraj, ob drugih urah pa po dogovoru.

Nekaj drugih pomembnih stavb v mestu je Amphion-Theatre, Gruitpoort, velik kulturni center, Rietveld Lyceum, največja srednja šola v Doetinchemu in urad davčne uprave.

Doetinchem ima profesionalno nogometno ekipo De Graafschap (Grofija). Domovanje De Graafschap je bilo popolnoma prenovljeno, da bi ga spremenili v areno s sedeži. Tribune so v celoti pokrite, streha pa je pobarvana v modro-belo klubsko barvo.

Mesto ima pokriti bazen Rozengaarde. Aprila ali maja organizirajo lokalni večerni štiridnevni maraton.

Festivali

Doetinchem ima letni festival uličnega gledališča Buitengewoon (Izjemno) in Mestni festival, velik festival z glasbenimi nastopi, gledališčem, karnevalom in ognjemeti.

Pomembni prebivalci

Karel Hendrik Ver Huell

• Frederik Johan van Baer, lord Slangenburga (1645–1713), nizozemski vojaški častnik
• Carel Hendrik Ver Huell (rojen 1764), nizozemski in kasneje francoski admiral in državnik

Galerija

• 
  Doetinchem, grad
• 
  Doetinchem, mlin na veter: Benninkmolen
• 
  Doetinchem, mlin na veter:
• 
  Doetinchem, ulična umetnost : de D-toren
• 
  Judovsko pokopališče Doetichem

Zunanje povezave

• Uradno spletno mesto