2022

Stoletja:	20. stoletje - 21. stoletje - 22. stoletje
Desetletja:	1990.  2000.  2010.  - 2020. -  2030.  2040.  2050.
Leta:	2019 · 2020 · 2021 · 2022 · 2023 · 2024 · 2025
Področja:	Film · Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

2022 (MMXXII) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Generalna skupščina Združenih narodov je 2022 razglasila za mednarodno leto stekla, mednarodno leto ribištva in ribogojstva, mednarodno leto temeljnih znanosti za trajnostni razvoj ter mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskega sveta.

V Sloveniji je dobilo naziv »supervolilno leto«, saj so načrtovane splošne volitve v vsa tri predstavniška telesa (predsednik republike, Državni zbor in občinsko vodstvo), poleg tega pa še volitve v Državni svet. Poleg tega je Vlada Republike Slovenije razglasila 2022 za Plečnikovo in Tartinijevo leto zaradi dveh jubilejev: 150-letnice rojstva arhitekta Jožeta Plečnika ter 330-letnice rojstva skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija.

Dogodki

Januar–april

Nasin satelitski posnetek izbruha Hunge Tonge

Ruski tank z znamenjem »Z«, uničen med bitko za Mariupol v sklopu ruske invazije na Ukrajino

• 5. januar - vlada Kazahstana odstopi ob valu množičnih nasilnih protestov, ki so v začetku leta izbruhnili zaradi naraščanja cen goriva, v več delih države so razglašene izredne razmere.
• 15. januar - eksplozivni izbruh vulkanskega otoka Hunga Tonga–Hunga Haʻapai na Tongi povzroči cunamije, ki dosežejo tudi oddaljene obale Tihega oceana, in zračni udarni val, zaznaven tudi v Evropi na nasprotni strani zemeljske oble.
• 16. januar - Dimitar Kovačevski postane predsednik vlade Severne Makedonije.
• 18. januar - Roberta Metsola postane najmlajša predsednica Evropskega parlamenta v zgodovini.
• 4.–20. februar - v Pekingu potekajo Zimske olimpijske igre 2022.
• 6. februar - 70. obletnica vladavine kraljice Elizabete II. v Združenem kraljestvu.
• 21. februar - rusko-ukrajinska kriza: Rusija prizna neodvisnost separatističnih Luganske in Donecke ljudske republike na vzhodu Ukrajine.
• 24. februar - rusko-ukrajinska kriza: ruska vojska začne z invazijo na Ukrajino.
• 26. februar - rusko-ukrajinska kriza: Združene države Amerike, Evropska unija ter zavezniki se odločijo za odstranitev ruskih bank iz sistema SWIFT in uvedejo ukrepe proti Ruski centralni banki ter članom elite blizu ruskega državnega vrha, kar sproži finančno krizo v državi.
• 27. februar - beloruski volivci na ustavnem referendumu izglasujejo preklic nejedrskega statusa države in možnost stalne namestitve ruskih oboroženih sil na ozemlju države.
• 28. februar - Medvladni forum za podnebne spremembe izda drugi del šestega ocenjevalnega poročila, v katerem zaključi, da so številni človekovi vplivi na podnebje zdaj »nepovratni«.
• 2. marec - ruska invazija na Ukrajino: ruska vojska zavzame prvo večje ukrajinsko mesto, Herson ob Črnem morju.
• 10. marec - v Zagrebu strmoglavi brezpilotni izvidnik sovjetske izdelave Tupoljev Tu-141.
• 15. marec - rusko-ukrajinska kriza: predsednik vlad Slovenije, Češke in Poljske Janez Janša, Petr Fiala in Mateusz Morawiecki z vlakom odidejo v Kijev na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom.
• 18. marec - v Turčiji odprejo most 1915 Çanakkale čez Dardanele, z 2023 m najdaljši viseči most na svetu.
• 28. marec - stavba Narodnega doma v Trstu je dobrih sto let po fašističnem požigu vrnjena slovenski narodni skupnosti.
• 3. april -
  • v Srbiji potekajo predsedniške in parlamentarne volitve, na katerih večino glasov osvojita Aleksandar Vučić in Srbska napredna stranka.
  • na parlamentarnih volitvih na Madžarskem zmaga vladajoča stranka Fidesz Viktorja Orbana.
• 24. april - na državnozborskih volitvah v Sloveniji zmaga stranka Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba in si s tem zagotovi 41 sedežev v Državnem zboru. V Državni zbor se uvrstijo še stranke SDS (27 sedežev), Nova Slovenija (8 sedežev), Socialni demokrati (7 sedežev) in Levica (5 sedežev).

Maj–avgust

15. vlada Republike Slovenije

Gašenje požara na Krasu

Akcija Jana Kozamernika na tekmi skupinskega dela proti Nemčiji v sklopu svetovnega prvenstva v odbojki (Arena Stožice)

• 10.–14. maj - v Torinu poteka 66. tekmovanje za Pesem Evrovizije.
• 12. maj - v tovarni kočevskega podjetja Melamin pride do eksplozije, v kateri življenje izgubi sedem ljudi.
• 13. maj - skladno z rezultati aprilskih volitev je ustanovljen 9. državni zbor Republike Slovenije, za predsednico je izvoljena Urška Klakočar Zupančič iz stranke Gibanje Svoboda.
• 14. maj - ruska invazija na Ukrajino: z umikom ruske vojske se konča bitka za Harkov na severovzhodu Ukrajine.
• 16. maj - ruska invazija na Ukrajino: ukrajinska vojska evakuira približno 260 vojakov iz obleganega Mariupola, kar po mnenju komentatorjev pomeni rusko zmago.
• 18. maj - v luči rusko-ukrajinske krize Švedska in Finska vložita prošnjo za vstop v zvezo NATO po več desetletjih nevtralnosti.
• 23. maj - v Sloveniji je potrjen prvi primer opičjih koz, nalezljive bolezni, ki je endemična v podsaharski Afriki in se od 13. maja širi izven tega območja.
• 1. junij - v Državnem zboru je potrjena 15. vlada Republike Slovenije na čelu s predsednikom Robertom Golobom.
• 20. junij - na Nizozemskem se znova zaostrijo protesti kmetov zaradi napovedi kmetijske reforme, ki bi močno zmanjšala pridelavo živine v državi.
• 22. junij - v močnem potresu z jakostjo 6,2 po momentni lestvici, ki prizadene regijo ob meji med Afganistanom in Pakistanom, umre več kot 1000 ljudi.
• 11. julij - ameriška vesoljska agencija NASA objavi prvo operativno sliko vesoljskega teleskopa James Webb, t. i. Webbovo prvo globoko polje.
• 15. julij - na Krasu izbruhne obsežen požar, ki zajame več kot 3500 hektarjev površin na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo.
• 15.–24. julij - v mestu Eugene (Oregon, Združene države Amerike) poteka 18. svetovno prvenstvo v atletiki.
• 17.–24. julij - v Celju poteka mednarodna gasilska olimpijada.
• 25. julij - zgodi se stebrni udar v premogovniku Velenje, poškodovanih je 12 rudarjev.
• 26. julij - na Hrvaškem je odprt most Pelješac, s katerim je vzpostavljena prometna povezava s skrajnim jugom Dalmacije mimo ozemlja Bosne in Hercegovine.
• 31. julij - ameriška Centralna obveščevalna agencija uspešno izvede atentat na voditelja Al Kaide Ajmana al Zavahirija z zračnim napadom v Kabulu.
• 4. avgust - predsednica predstavniškega doma ZDA Nancy Pelosi kot najvišje rangirana ameriška političarka od 1990. let obišče Tajvan; Kitajska v odziv izvede množične vojaške vaje s pravim strelivom okrog otoka.
• 26. avgust–11. september - Poljska in Slovenija gostita svetovno prvenstvo v odbojki, po tem, ko je Mednarodna odbojkarska zveza (FIVB) odvzela organizacijo prvenstva Rusiji zaradi invazije na Ukrajino.

September – december

Nataša Pirc Musar, novoizvoljena predsednica Republike Slovenije

Uspešna izstrelitev rakete SLS na odpravo Artemis 1

• 5. september - Liz Truss je izvoljena za predsednico britanske Konservativne stranke po odstopu Borisa Johnsona, s čimer postane tudi predsednica vlade Združenega kraljestva.
• 8. september - Karel III. postane novi kralj Združenega kraljestva po smrti njegove matere, kraljice Elizabete II.
• 10. september - ruska invazija na Ukrajino: ukrajinske sile z obsežno protiofenzivo od začetka meseca osvobodijo strateško pomembni mesti Kupjansk in Izjum na severovzhodu države in prisilijo rusko vojsko v umik iz okoliške regije.
• 26. september - Nasino plovilo DART trešči v asteroid Dimorphos kot prvi preskus tovrstne obrambe Zemlje pred asteroidi.
• 27.–30. september – orkan Ian prizadene Kubo in jugovzhod ZDA; v divjanju vetra umre vsaj 90 ljudi, 10.000 je pogrešanih, izpad električne energije pa zajame vso Kubo in dele več zveznih držav ZDA.
• 30. september - rusko-ukrajinska kriza: Rusija po izvedbi referendumov, katerih legitimnosti mednarodna skupnost ne priznava, uradno priključi zasedene ukrajinske Donecko, Lugansko, Hersonsko in Zaporoško oblast.
• 4. oktober - Državni zbor Republike Slovenije sprejme spremembe družinskega zakonika, ki popolnoma izenačuje partnerje v istospolnih in raznospolnih zvezah, vključno z možnostjo posvojitve otrok.
• 23. oktober - v prvem krogu volitev predsednika Republike Slovenije prejmeta največ glasov volivcev Anže Logar in Nataša Pirc Musar ter se s tem uvrstita v drugi krog.
• 25. oktober – Rishi Sunak prevzame položaj predsednika Vlade Združenega kraljestva v vladni krizi po odstopu predhodnice Liz Truss pretekli teden.
• 28. oktober - poslovnež Elon Musk zaključi 44 milijard USD vreden prevzem spletnega družbenega omrežja Twitter.
• 11. november - ruska invazija na Ukrajino: po umiku ruske vojske z desnega brega Dnepra ukrajina ponovno prevzame nadzor nad Hersonom, prestolnico Hersonske oblasti, ki si jo je 30. septembra priključila Rusija.
• 13. november - Nataša Pirc Musar v drugem krogu volitev predsednika Republike Slovenije po še neuradnih rezultatih premaga protikandidata Anžeta Logarja ter je kot prva ženska v zgodovini samostojne Slovenije izvoljena na ta položaj.
• 15. november - dan osmih milijard: po oceni Organizacija združenih narodov svetovno prebivalstvo doseže osem milijard ljudi.
• 16. november - izstreljena je Nasina odprava Artemis 1 proti Luni, kot prvi preskus za prihodnje odprave s človeško posadko v programu Artemis.
• 20. november - poteka prvi krog lokalnih volitev v Sloveniji. Drugi krog bo (kjer bo potreben) najverjetneje potekal 4. decembra.
• 18. november - na zasedanju Generalne konference za uteži in mere v Parizu je sprejeta razširitev sistema predpon SI: rona (10²⁷) in kveta (10³⁰) za velike ter ronta (10^-27) in kvekta (10^-30) za majhne vrednosti.
• 20. november–18. december - v Katarju poteka moško svetovno prvenstvo v nogometu.
• 23.–24. november - potekajo volitve v Državni svet Republike Slovenije.
• 26. november - na Kitajskem izbruhnejo množični protesti v več mestih proti strogim vladnim ukrepom za zajezitev pandemije covida-19.
• 27. november - v Sloveniji potekajo referendumi o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi, o spremembah Zakona o vladi in o noveli Zakona o RTV Slovenija, na kateirh volivci podprejo vse tri vladne predloge.

Smrti

Januar

David Sassoli

Aki Rahimovski

• 2. januar:
  • Richard Leakey, kenijski paleontropolog in naravovarstvenik (* 1944)
  • Eric Walter Elst, belgijski astronom (* 1936)
• 3. januar - Viktor Sanejev, gruzinski atlet (* 1945)
• 5. januar - Francisco Álvarez Martínez, španski kardinal (* 1925)
• 6. januar:
  • Sidney Poitier, bahamsko-ameriški igralec, režiser in diplomat (* 1927)
  • Bob Falkenburg, brazilsko-ameriški tenisač (* 1926)
• 7. januar - Anatolij Vasiljevič Lunačarski, ruski general (* 1946)
• 10. januar - Herbert Achternbusch, nemški dramatik (* 1938)
• 11. januar:
  • David Sassoli, italijanski novinar in politik, predsednik Evropskega parlamenta (* 1956)
  • Tadej Brate, slovenski industrijski arheolog (* 1947)
• 14. januar - Franc Avberšek, slovenski politik in rudarski inženir (* 1947)
• 19. januar:
  • Gaspard Ulliel, francoski igralec (* 1984)
  • David Roxbee Cox, angleški statistik (* 1924)
• 20. januar - Meat Loaf, ameriški glasbenik in igralec (* 1947)
• 21. januar - Louie Anderson, ameriški igralec in komik (* 1953)
• 22. januar - Aki Rahimovski, makedonsko-hrvaški pevec (* 1955)
• 24. januar - Heidi Biebl, nemška alpska smučarka (* 1941)
• 28. januar - Werner Grossmann, nemški politik (* 1929)
• 31. januar - Voldemaras Novickis, litovski rokometaš (* 1956)

Februar

• 1. februar - Wolfgang Schwanitz, nemški general in politik (* 1930)
• 2. februar - Irena Pavlič, slovenska narodna delavka in urednica v Porabju (* 1934)
• 4. februar - Marko Brecelj, slovenski glasbenik in politični aktivst (* 1951)
• 6. februar - Lata Mangeshkar, indijska pevka (* 1929)
• 8. februar - Luc Montagnier, francoski virolog, nobelovec (* 1932)
• 13. februar - Berit Berthelsen, norveška atletinja (* 1944)
• 14. februar - Borislav Ivkov, srbski šahovski velemojster (* 1933)
• 19. februar - Mario Plenković, hrvaški komunikolog (* 1947)

Marec

Madeleine Albright

• 1. marec - Alevtina Kolčina, ruska smučarska tekačica (* 1930)
• 3. marec – Dean Woods, avstralski kolesar (* 1966)
• 13. marec - William Hurt, ameriški igralec (* 1950)
• 15. marec - Eugene Parker, ameriški astrofizik (* 1927)
• 23. marec - Madeleine Albright, ameriška političarka (* 1937)
• 25. marec – Taylor Hawkins, ameriški bobnar (* 1972)
• 26. marec - Boštjan Kiauta, slovenski zoolog (* 1937)

April

• 5. april -
  • Sidney Altman, kanadsko-ameriški molekularni biolog, nobelovec (* 1939)
  • Peter Gosar, slovenski fizik (* 1923)
• 9. april - Jack Higgins, angleški pisatelj (* 1929)
• 17. april - Radu Lupu, romunski pianist (* 1945)

Maj

Boris Pahor

• 1. maj - Ivica Osim, bosanski nogometaš in menedžer (* 1941)
• 6. maj - Jože Balažic, slovenski trobentar (* 1944)
• 8. maj - Marija Gusakova, ruska smučarska tekačica (* 1931)
• 10. maj - Leonid Kravčuk, ukrajinski politik (* 1934)
• 17. maj - Vangelis, grški glasbenik in skladatelj (* 1943)
• 26. maj - Ray Liotta, ameriški igralec (* 1954)
• 27. maj - Marko Račič, slovenski atlet (* 1920)
• 30. maj - Boris Pahor, slovenski pisatelj (* 1913)

Junij

Marlenka Stupica

• 1. junij - Geza Erniša, škof slovenske evangeličanske cerkve (* 1952)
• 6. junij - Valerij Rjumin, ruski kozmonavt (* 1939)
• 15. junij - Borut Bassin, slovenski košarkar (* 1944)
• 16. junij - Kajetan Gantar, slovenski literarni zgodovinar, filolog, prevajalec in urednik (* 1930)
• 17. junij - Marlenka Stupica, slovenska slikarka in ilustratorka (* 1927)
• 19. junij - Borut Šuklje, slovenski novinar, diplomat, politik in publicist (* 1958)

Julij

• 3. julij - Robert Curl, ameriški kemik, nobelovec (* 1933)
• 8. julij - Šinzo Abe, japonski politik (* 1954)
• 18. julij - Claes Oldenburg, švedsko-ameriški kipar (* 1929)
• 26. julij - James Lovelock, britanski naravoslovec in futurist (* 1919)
• 31. julij - Bill Russell, ameriški košarkar in trener (* 1934)

Avgust

Mihail Gorbačov

• 4. avgust - Kostja Gatnik, slovenski slikar, grafični oblikovalec in ilustrator (* 1945)
• 8. avgust - Olivia Newton-John, britansko-avstralska igralka (* 1948)
• 12. avgust – Wolfgang Petersen, nemški filmski režiser in producent (* 1941)
• 26. avgust - Jože Mencinger, slovenski pravnik, ekonomist, politik in akademik (* 1941)
• 28. avgust - Ivo Hvalica, slovenski politik (* 1936)
• 30. avgust - Mihail Gorbačov, ruski politik in pravnik, nobelovec (* 1931)

September

• 1. september - Barbara Ehrenreich, ameriška publicistka in politična aktivistka (* 1941)
• 8. september - Elizabeta II., kraljica Združenega kraljestva (* 1926)
• 11. september - Javier Marías, španski pisatelj (* 1951)
• 13. september -
  • Jean-Luc Godard, francosko-švicarski filmski režiser (* 1930)
  • Kornelije Kovač, srbski skladatelj in glasbenik (* 1942)
• 15. september - Radko Polič, slovenski igralec (* 1942)
• 28. september - Coolio, ameriški raper (* 1963)

Oktober

Bruno Latour

• 9. oktober - Bruno Latour, francoski antropolog, filozof in sociolog (* 1947)
• 11. oktober -
  • Angela Lansbury, irsko-britanska igralka in pevka (* 1925)
  • Tugo Štiglic, slovenski režiser (* 1946)
• 18. oktober - Ole Ellefsæter, norveški smučarski tekač in atlet (* 1939)
• 22. oktober - Dietrich Mateschitz, avstrijski poslovnež (* 1944)
• 26. oktober – Pierre Soulages, francoski slikar in kipar (* 1919)
• 28. oktober – Jerry Lee Lewis, ameriški glasbenik (* 1935)

November

• 6. november – Edward C. Prescott, ameriški ekonomist, nobelovec (* 1940)
• 17. november - Aleksander Gorškov, ruski umetnostni drsalec (* 1946)
• 28. november - Joco Žnidaršič, slovenski fotograf in urednik (* 1938)
• 30. november - Džjang Dzemin, kitajski politik (* 1926)

December

• 5. december - Kirstie Alley, ameriška igralka (* 1951)

Neznan datum smrti

• januar - Aleš Hauc, slovenski bankir in podjetnik (* 1964)
• februar - Stane Papež, slovenski rokometaš (* 1932)
• februar - Franc Korbar – Cac, slovenski narodnozabavni glasbenik (* 1938)

Nobelove nagrade

• fizika: Alain Aspect, John F. Clauser in Anton Zeilinger
• fiziologija ali medicina: Svante Pääbo
• kemija: Carolyn R. Bertozzi, Morten Meldal in K. Barry Sharpless
• književnost: Annie Ernaux
• mir: Aleš Bjaljacki, Memorial in Center za državljanske svoboščine
• ekonomija: Ben S. Bernanke, Douglas W. Diamond in Philip H. Dybvig