Urška Klakočar Zupančič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Urška Klakočar Zupančič
Portret
Predsednica Državnega zbora
Republike Slovenije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
13. maj 2022
PredhodnikIgor Zorčič
Osebni podatki
Rojstvo19. junij 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:19|2|0}}) (45 let)
NarodnostSlovenija Slovenka
Politična strankaGibanje Svoboda (2022– )
Poklicpolitičarka, sodnica

Urška Klakočar Zupančič, slovenska pravnica in političarka, * 19. junij 1977.

Urška Klakočar Zupančič je nekdanja ljubljanska sodnica. Kasneje se je pridružila slovenski politični stranki Gibanje Svoboda, v okviru katere od leta 2022 deluje kot podpredsednica stranke. 13. maja 2022 je bila izvoljena za prvo predsednico Državnega zbora Republike Slovenije.[1]

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Zgodnje življenje in izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Rojena je bila v Trbovljah. Obiskovala je Gimnazijo Brežice. Po lastnih navedbah je bila ena izmed prvih štipendistov Georga Sorosa in je tako v tretjem letniku gimnazije odšla na šolanje v zasebno šolo Millfield v Angliji (Združenem Kraljestvu). Po lastnih navedbah se je za opravljanje četrtega letnika gimnazije vrnila v Brežice, kjer je maturo opravila z vsemi možnimi točkami.[2]

Po lastnih navedbah je študirala pravo na Ljubljanski pravni fakulteti, kot absolventka pa opravljala staž na sedežu OZN. Navaja, da je opravila magisterij s področja pravne zgodovine.[2]

Sodniška kariera[uredi | uredi kodo]

Urška Klakočar Zupančič navaja, da je v sodstvu delala skupno 15 let. Navaja, da je med drugim delovala kot višja pravosodna svetovalka v uradu predsednika Vrhovnega sodišča.[2]

Politične objave v zaprti skupini na Facebooku

Bila je deležna disciplinskega postopka zaradi svojih objav v zaprti skupini na družbenem omrežju Facebook za časa jeseni leta 2020, v katerih je bila kritična do Janeza Janše in tedanje vlade. V objavah je med drugim Janšo označila za »velikega diktatorja« ter objavila, da je epidemija dala polet »zafrustriranim osebkom s kriminalno preteklostjo« ter da upa, »da bo doba janšizma nekoč samo še bridek spomin«.[3]

V Facebook skupini je bila včlanjena tudi simpatizerka in sodelavka stranke SDS, ki je zapise posredovala dalje, na razpolago pa jih je dobil državni sekretar kabineta predsednika vlade Vinko Gorenak,[3] ki je njene zapise objavil na svojem blogu.[4] Zapise so nato javno razširili prek medija Nova24TV.[3] Urška Klakočar Zupančič je Gorenaka kasneje prijavila zaradi javne objave njenih zapisov, saj da Gorenak ni imel dovoljenja in posledično niti pravice za razširjanje njenih zasebnih objav na Facebooku v javnosti.[4]

Zaradi njenih objav jo je predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča prijavila etični komisiji, sledila pa je pobuda za disciplinski postopek.[3] V disciplinskem postopku se je znašla po posredovanju pravosodnega ministrstva.[5] Aprila 2021 je bila v disciplinskem postopku oproščena (senat je namreč ugotovil, da z zapisi ni kršila zakona o sodniški službi[6]), kljub temu pa je po oprostitvi niso vrnili na predhodni položaj vodje oddelka[3] za etažno lastnino.[5] Konec avgusta 2021[3] je protestno zapustila sodniški poklic zaradi političnih pritiskov[2] in zaradi prepričanja, da ima dolžnost do opredeljevanja in izražanja lastnega stališča o pomembnih družbenih vprašanjih tudi kot sodnica, a da sodstveni sistem tega ne omogoča.[3]

Politična kariera[uredi | uredi kodo]

V politiko se je podala januarja 2022, ko je postala podpredsednica stranke Gibanje Svoboda.[2] Na državnozborskih volitvah leta 2022 je bila izvoljena za poslanko DZ.

13. maja 2022 je bila izvoljena za prvo predsednico Državnega zbora Republike Slovenije.[7]

Osebno življenje[uredi | uredi kodo]

Z družino živi v Ljubljani.[2] Je avtorica knjige Gretin Greh, ki je izšla leta 2021.[2]

Nazori[uredi | uredi kodo]

Urška Klakočar Zupančič je v zaprti objavi na Facebooku med drugim zapisala, da ji je retorika Marka Potrča o epidemiji bolj všeč kot retorika Beovićeve, Kreka, Bregantove, Kacina in Janše. Zapisala je tudi, da ne ve, ali ima bolj prav prvi ali ostali, a da je naklonjena švedskemu pristopu k soočanju z epidemijo in da »bomo [na koncu] verjetno vsi na istem (po številu smrti ipd.), le da bomo mi še veliko, veliko časa res dihali na škrge, se soočali s hudo ekonomsko, socialno in psihološko krizo ter obžalovali, kaj smo storili otrokom«.[8]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ". www.sta.si. Pridobljeno dne 2022-05-13.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 "Nekdanja sodnica, ki je kritizirala predsednika vlade, iz pravosodja v politiko". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2022-04-29.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 "Odhod sodnice, ki je Janšo označila za »velikega diktatorja«". Mladina.si. Pridobljeno dne 2022-04-29.
  4. 4,0 4,1 "Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona". siol.net. Pridobljeno dne 2022-04-29.
  5. 5,0 5,1 "Ministričinemu pismu so sledili ukrepi zoper sodnico, ki je Janšo označila za diktatorja". Dnevnik. Pridobljeno dne 2022-04-29.
  6. "Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona". siol.net. Pridobljeno dne 2022-04-29.
  7. "STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ". www.sta.si. Pridobljeno dne 2022-05-13.
  8. "Nov obraz slovenske politike simpatizira z Markom Potrčem". siol.net. Pridobljeno dne 2022-04-29.