Urška Klakočar Zupančič

Urška Klakočar Zupančič
Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja 13. maj 2022
Predhodnik	Igor Zorčič
Osebni podatki
Rojstvo	Urška Klakočar 19. junij 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:19|2|0}}) (45 let) Trbovlje
Narodnost	Slovenka
Politična stranka	Gibanje Svoboda (2022– )
Poklic	političarka, sodnica

Urška Klakočar Zupančič, slovenska pravnica in političarka, * 19. junij 1977, Trbovlje.

Urška Klakočar Zupančič je nekdanja ljubljanska sodnica. Kasneje se je pridružila slovenski politični stranki Gibanje Svoboda, v okviru katere od leta 2022 deluje kot podpredsednica stranke. 13. maja 2022 je bila izvoljena za prvo predsednico Državnega zbora Republike Slovenije.

Mladost in izobraževanje

Rojena sicer v Trbovljah, je odraščala v Sevnici. Obiskovala je Gimnazijo Brežice. Po lastnih navedbah je bila ena izmed prvih štipendistov Georga Sorosa in je tako v tretjem letniku gimnazije odšla na šolanje v zasebno šolo Millfield v Angliji (Združenem Kraljestvu). Po lastnih navedbah se je za opravljanje četrtega letnika gimnazije vrnila v Brežice, kjer je maturo opravila z vsemi možnimi točkami.

Po lastnih navedbah je študirala pravo na Ljubljanski pravni fakulteti, kot absolventka pa opravljala staž na sedežu Organizacije združenih narodov. Navaja, da je opravila magisterij s področja pravne zgodovine.

Sodniška kariera

Urška Klakočar Zupančič navaja, da je v sodstvu delala skupno 15 let. Navaja, da je med drugim delovala kot višja pravosodna svetovalka v uradu predsednika Vrhovnega sodišča.

Politične objave v zaprti skupini na Facebooku

Bila je deležna disciplinskega postopka zaradi svojih objav v zaprti skupini na družbenem omrežju Facebook za časa jeseni leta 2020, v katerih je bila kritična do Janeza Janše in tedanje vlade. V objavah je med drugim Janšo označila za »velikega diktatorja« ter objavila, da je epidemija dala polet »zafrustriranim osebkom s kriminalno preteklostjo« ter da upa, »da bo doba janšizma nekoč samo še bridek spomin«.

V Facebook skupini je bila včlanjena tudi simpatizerka in sodelavka stranke SDS, ki je zapise posredovala dalje, na razpolago pa jih je dobil državni sekretar kabineta predsednika vlade Vinko Gorenak, ki je njene zapise objavil na svojem blogu. Zapise so nato javno razširili prek medija Nova24TV. Urška Klakočar Zupančič je Gorenaka kasneje prijavila zaradi javne objave njenih zapisov, saj da Gorenak ni imel dovoljenja in posledično niti pravice za razširjanje njenih zasebnih objav na Facebooku v javnosti.

Zaradi njenih objav jo je predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča prijavila etični komisiji, sledila pa je pobuda za disciplinski postopek. V disciplinskem postopku se je znašla po posredovanju pravosodnega ministrstva. Aprila 2021 je bila v disciplinskem postopku oproščena (senat je namreč ugotovil, da z zapisi ni kršila zakona o sodniški službi), kljub temu pa je po oprostitvi niso vrnili na predhodni položaj vodje oddelka za etažno lastnino. Konec avgusta 2021 je protestno zapustila sodniški poklic zaradi političnih pritiskov in zaradi prepričanja, da ima dolžnost do opredeljevanja in izražanja lastnega stališča o pomembnih družbenih vprašanjih tudi kot sodnica, a da sodstveni sistem tega ne omogoča.

Politična kariera

V politiko se je podala januarja 2022, ko je postala podpredsednica stranke Gibanje Svoboda. Na državnozborskih volitvah leta 2022 je bila izvoljena za poslanko DZ.

Predsednica državnega zbora

13. maja 2022 je bila izvoljena za prvo predsednico Državnega zbora Republike Slovenije. Ob imenovanju je med cilje svojega vodenja parlamenta postavila višanje nivoja komunikacije med poslanci.

Urška Klakočar Zupančič je bila v začetku mandata deležna nekaterih kritik glede vedenja. Na nekaterih uradnih dogodkih v funkciji predsednice državnega zbora je namreč nosila obleke, ki so vidno pokazale tetovažo na njeni levi rami, kar ni skladno s protokolom oblačenja na funkcijah. Ob imenovanju na mesto predsednice državnega zbora je nosila rdeče čevlje, kar je na spletu sprožilo šovinistične odzive. Klakočar Zupančičevi je velik del javnosti izrazil podporo, številne poslanke so v naslednjih dneh tudi nosile rdeče čevlje.

Kontroverzen prihod na državno proslavo (24. junij 2022).

Na predvečer dneva državnosti, 24. junija 2022, je bila Klakočar Zupančičeva deležna številnih kritik zaradi neprotokolarnega vedenja. Ob prihodu na rdečo preprogo se je namreč v vzdignjenimi rokami obrnila proti fotografom in delu publike ter jo spodbujala k večjemu aplavzu. Ob tem je pokazala hrbet častni gardi Slovenske vojske, ki je bila postrojena vzdolž rdeče preproge. Svoje dejanje je čez nekaj dni pojasnila in dejala, da jo je presenetil odziv ljudi, od katerih je bila izvoljena in da njim ne obrača hrbta. Kljub temu so strokovnjaki dejanje na rdeči preprogi opisali kot neprimerno.

1. januarja 2023 je bila Urška Klakočar Zupančič na povabilo predsednika avstrijskega parlamenta Wolfganga Sobotke gostja na novoletnem koncertu Dunajskih filharmonikov, prav tako sta s kolegom opravila bilateralne pogovore. Podatki portala FlightAware so čez nekaj dni razkrili, da je na Dunaj iz Ljubljane potovala z vladnim letalom Falcon, kar je kasneje potrdila tudi sama. Kot je dejala, pot z letalom na Dunaj spada v kvoto državniških obiskov, ki jih ima na voljo državni zbor in da v tem ne vidi nič spornega. Prav tako da bi za pot z avtomobilom na praznični dan potrebovali več ljudi. Glede na očitke o prekomernem onesnaževanju s takšnim poletom je dejala:

"Nihče, ne jaz, ne vi, ne more več potovati brez ogljičnega odtisa. Razen če se bomo odločili, da bomo vsi potovali s kočijami, in še tam boste imeli minimalni ogljični odtis."

Zaradi razburjenja javnosti je kasneje podala več pojasnil. V tretjem pojasnilu je njen kabinet razkril, da naj bi bila pot z avti nekoliko dražja od poleta, ker da bi morala delegacija v tem primeru na Dunaju tudi prenočiti.

Osebno življenje

S sinovoma že več let živi v Ljubljani. Je avtorica knjige Gretin Greh, ki je izšla leta 2021.

Nazori

Urška Klakočar Zupančič je v zaprti objavi na Facebooku med drugim zapisala, da ji je retorika Marka Potrča o epidemiji bolj všeč kot retorika Beovićeve, Kreka, Bregantove, Kacina in Janše. Zapisala je tudi, da ne ve, ali ima bolj prav prvi ali ostali, a da je naklonjena švedskemu pristopu k soočanju z epidemijo in da »bomo [na koncu] verjetno vsi na istem (po številu smrti ipd.), le da bomo mi še veliko, veliko časa res dihali na škrge, se soočali s hudo ekonomsko, socialno in psihološko krizo ter obžalovali, kaj smo storili otrokom«.