Milan Brglez

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Milan Brglez
Portret
13. predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
Na položaju
1. avgust 2014 – 22. junij 2018
Predhodnik Janko Veber
Naslednik Matej Tonin
Osebni podatki
Rojstvo 1. september 1967({{padleft:1967|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (51 let)
Ljubljana
Politična stranka Socialni demokrati
Poklic politik, pravnik

Milan Brglez, slovenski politik, mednarodni politolog in pravnik, * 1. september 1967, Celje.

Akademska kariera[uredi | uredi kodo]

Leta 1992 je diplomiral iz politologije smer mednarodni odnosi, 1996 je opravil magisterij iz mednarodnopravnih znanosti na ljubljanski Pravni fakulteti in 2006 doktoriral na področju mednarodnih odnosov na FDV. Zaposlen je bil kot visokošolski učitelj (asistent in docent) na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, v letih 2006-14 je bil tudi predstojnik katedre. Večkrat je bil izvoljen v senat Fakultete za družbene vede. 2006-08 je bil predsednik Slovenskega politološkega društva ter član številnih komisij na fakulteti in Univerzi v Ljubljani. Od leta 2011 do izvolitve na mesto predsednika Državnega zbora je bil podpredsednik Rdečega križa Slovenije. Konec marca 2019 je bil izvoljen za predsednika Šahovske zveze Slovenije.[1]

Njegova področja preučevanja in raziskovanja pokrivajo predvsem vprašanja vezana na filozofijo družbenih ved ter dileme, ki obravnavajo mednarodne odnose znotraj sistema družbenih ved. V razumevanju znanosti o mednarodnih odnosih sledi smernicam, ki jih je na Slovenskem zastavil utemeljitelj vede o mednarodnih odnosih na Slovenskem Vlado Benko, čigar zadnji doktorand je bil.

Ruski premier Dimitrij Medvedjev in Milan Brglez v Sloveniji leta 2015

Politična kariera[uredi | uredi kodo]

Predsednik državnega zbora (2014-2018)[uredi | uredi kodo]

Leta 2014 se je na povabilo Mira Cerarja vključil v Stranko Mira Cerarja (SMC, kasneje Stranka modernega centra) in postal njen podpredsednik. 13. julija je bil na državnozborskih volitvah 2014 izvoljen za poslanca v državnem zboru. V tem sklicu je bil član odbora za zunanjo politiko.

Brglez je bil predviden za zunanjega ministra v 12. slovenski vladi, vendar je pri snovanju koalicije ta položaj pripadel Karlu Erjavcu.[2] Na predlog SMC je bil Brglez 1. avgusta 2014 s 66 glasovi od 90 poslancev izvoljen za 13. predsednika državnega zbora.[3]

Brglez se je v začetku leta 2017 zapletel v hud spor s Cerarjem glede novega zakona o tujcih, ki ga je predlagala notranja ministrica iz stranke SMC, Vesna Györkös Žnidar. O zakonu je zadržke izrazil tudi Svet Evrope, zakonodajnopravna služba in več nevladnih organizacij ter pravnikov.[4] Brglez je skupaj z nekaterimi drugimi poslanci SMC zakonu nasprotoval in glasoval proti njemu. Zakon je bil s podporo Slovenske demokratske stranke (SDS) in Nove Slovenije (NSi) vseeno sprejet.[5] Kmalu zatem je Cerar Brgleza javno pozval k odstopu s funkcije podpredsednika SMC.[6] Spor nikdar ni bil nikdar popolnoma razrešen.

Brglez se je ponekod omenjal kot kandidat SMC na predsedniških volitvah 2017, vendar je kandidaturo zavrnil.[7]

Volitve 2018 in prestop v SD[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah 3. junija 2018 je Brglez kandidiral na listi SMC v volilnem okraju Ljubljana Bežigrad II in bil izvoljen za poslanca. Cerarju je predlagal strankarski kongres, na katerem bi se oba pomerila za položaj predsednika SMC.[8]

Med pogovori o novem predsedniku državnega zbora se je SMC zavzemal, da bi ta položaj pripadel Cerarju. Stranke, ki so nameravale sestaviti koalicijo, so se nagibale h kandidaturi Mateja Tonina (NSi). Temu predlogu je nasprotovala stranka Levica, ki je bila pripravljena za ta položaj podpreti Brgleza, ki je na to izjavil, da bi bil funkcijo pripravljen prevzeti. To pa je bil povod, da je 26. junija izvršni odbor SMC Brgleza soglasno izključil iz stranke.[9] Še vedno je ostal v poslanski skupini SMC, svojih namer pa nekaj časa ni razkrival. Kot razlog je navedel, da ne želi vplivati na takratna koalicijska pogajanja.

24. avgusta 2018 je prestopil v poslansko skupino Socialnih demokratov, ni pa se še včlanil v stranko.[10] Izjavil je, da se ni odločil ustanoviti svoje lastne stranke, ker se mu je zdel levi politični pol že preveč razdrobljen. Nazadnje je postal predsednik konference SD (2018/19).

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Brglez na izjemno obiskani skupščini postal predsednik Šahovske zveze Slovenije". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-03-31. 
  2. "Dr. Milan Brglez | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-08-26. 
  3. "Milan Brglez je bil izvoljen za predsednika DZ". Dnevnik. 1.8.2014. Pridobljeno dne 1.8.2014. 
  4. "Zakon o tujcih: ministrica Györkös Žnidarjeva in predsednik parlamenta Brglez sta snela rokavice". Dnevnik. Pridobljeno dne 2018-08-26. 
  5. "Zakon o tujcih ob podpori opozicijskih SDS-a in NSi-ja sprejet s 47 glasovi". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-08-26. 
  6. Esih, Uroš (9. 2. 2017). "Miro Cerar in Milan Brglez si dopisujeta namesto pogovarjata". Večer. Pridobljeno dne 26. 8. 2018. 
  7. "Na volitve predsednika republike 22. oktobra". Časnik Večer d.o.o. Pridobljeno dne 2018-08-26. 
  8. "Brglez želel na kongresu SMC kandidirati za predsednika stranke". Pridobljeno dne 2018-08-26. 
  9. "Izvršni odbor SMC-ja Milana Brgleza izključil iz stranke". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-08-26. 
  10. "Milan Brglez bo prestopil k poslancem SD #video". Pridobljeno dne 2018-08-26. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Politične funkcije
Predhodnik: 
Janko Veber
Coat of arms of Slovenia.svg
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije

2014 - 2018
Naslednik: 
Matej Tonin