Milan Brglez

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Milan Brglez
MEP
Portret
Slovenski evroposlanec
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
julij 2019
13. predsednik Državnega zbora Republike Slovenije
Na položaju
1. avgust 2014 – 22. junij 2018
PredhodnikJanko Veber
NaslednikMatej Tonin
Osebni podatki
Rojstvo1. september 1967({{padleft:1967|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (53 let)
Ljubljana
Politična strankaStranka modernega centra (2014-2018)
Socialni demokrati (2018- )
Poklicpolitik, pravnik

Milan Brglez, slovenski politik, mednarodni politolog * 1. september 1967, Celje.

Brglez je nekdanji predsednik Državnega zbora Republike Slovenije in eden od ustavnih članov Stranke Mira Cerarja (kasneje Stranka modernega centra). 24. avgusta 2018 je prestopil v stranko SD. Na evropskih volitvah 2019 je bil izvoljen za poslanca v Evropskem parlamentu.

Akademska kariera[uredi | uredi kodo]

Leta 1992, je na Fakulteti za družbene vede diplomiral iz politologije smer mednarodni odnosi, 1996 je opravil magisterij iz mednarodnopravnih znanosti na ljubljanski Pravni fakulteti in 2006 na FDV še doktoriral na področju mednarodnih odnosov, kjer se je osredotočil na teorijo mednarodnih odnosov z naslovom »Pomen nepozitivističnih epistemoloških in realističnih ontoloških predpostavk za osmišljanje mednarodnih odnosov in metodologije njihovega proučevanja«[1]. Zaposlen je bil kot visokošolski učitelj (asistent in docent) na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, leta 2008 pa je postal njen predstojnik.[2] Večkrat je bil izvoljen v senat Fakultete za družbene vede. 2006-08 je bil predsednik Slovenskega politološkega društva ter član številnih komisij na fakulteti in Univerzi v Ljubljani, pa tudi član Strateškega sveta za zunanje zadeve na Ministrstvu za zunanje zadeve. Od leta 2011 do izvolitve na mesto predsednika Državnega zbora je bil podpredsednik Rdečega križa Slovenije. Konec marca 2019 je bil izvoljen za predsednika Šahovske zveze Slovenije.[3]

Njegova področja preučevanja in raziskovanja pokrivajo predvsem vprašanja vezana na filozofijo družbenih ved ter dileme, ki obravnavajo mednarodne odnose znotraj sistema družbenih ved. V razumevanju znanosti o mednarodnih odnosih sledi smernicam, ki jih je na Slovenskem zastavil utemeljitelj vede o mednarodnih odnosih na Slovenskem Vlado Benko, čigar zadnji doktorand je bil.

Je (So)avtor 11 znanstvenih člankov, petih poglavij v monografijah in štirih znanstvenih monografij, (so)mentor doktorskih študentov, magistrskih študentov in več kot sto diplomantov.

Politična kariera[uredi | uredi kodo]

Predsednik državnega zbora (2014–2018)[uredi | uredi kodo]

Državnozborski obisk v latvijskem parlamentu.

Leta 2014 se je na povabilo Mira Cerarja vključil v Stranko Mira Cerarja (SMC, kasneje Stranka modernega centra) in postal njen podpredsednik. 13. julija je bil na državnozborskih volitvah 2014 izvoljen za poslanca v državnem zboru. V tem sklicu je bil član odbora za zunanjo politiko.

Brglez je bil predviden za zunanjega ministra v 12. slovenski vladi, vendar je pri snovanju koalicije ta položaj pripadel Karlu Erjavcu.[4] Na predlog SMC je bil Brglez 1. avgusta 2014 s 66 glasovi od 90 poslancev izvoljen za 13. predsednika državnega zbora.[5]

Brglez se je v začetku leta 2017 zapletel v hud spor s Cerarjem glede novega zakona o tujcih, ki ga je predlagala notranja ministrica iz stranke SMC, Vesna Györkös Žnidar. O zakonu je zadržke izrazil tudi Svet Evrope, zakonodajnopravna služba in več nevladnih organizacij ter pravnikov.[6] Brglez je skupaj z nekaterimi drugimi poslanci SMC zakonu nasprotoval in glasoval proti njemu. Zakon je bil s podporo Slovenske demokratske stranke (SDS) in Nove Slovenije (NSi) vseeno sprejet.[7] Kmalu zatem je Cerar Brgleza javno pozval k odstopu s funkcije podpredsednika SMC.[8] Spor nikdar ni bil nikdar popolnoma razrešen.

Ruski premier Dimitrij Medvedjev in Milan Brglez v Sloveniji leta 2015

Brglez se je ponekod omenjal kot kandidat SMC na predsedniških volitvah 2017, vendar je kandidaturo zavrnil.[9]

Volitve 2018 in prestop v SD[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah 3. junija 2018 je Brglez kandidiral na listi SMC v volilnem okraju Ljubljana Bežigrad II in bil izvoljen za poslanca. Cerarju je predlagal strankarski kongres, na katerem bi se oba pomerila za položaj predsednika SMC.[10]

Med pogovori o novem predsedniku državnega zbora se je SMC zavzemal, da bi ta položaj pripadel Cerarju. Stranke, ki so nameravale sestaviti koalicijo, so se nagibale h kandidaturi Mateja Tonina (NSi). Temu predlogu je nasprotovala stranka Levica, ki je bila pripravljena za ta položaj podpreti Brgleza, ki je na to izjavil, da bi bil funkcijo pripravljen prevzeti. To pa je bil povod, da je 26. junija izvršni odbor SMC Brgleza soglasno izključil iz stranke.[11] Še vedno je ostal v poslanski skupini SMC, svojih namer pa nekaj časa ni razkrival. Kot razlog je navedel, da ne želi vplivati na takratna koalicijska pogajanja.

24. avgusta 2018 je prestopil v poslansko skupino Socialnih demokratov, ni pa se še včlanil v stranko.[12] Izjavil je, da se ni odločil ustanoviti svoje lastne stranke, ker se mu je zdel levi politični pol že preveč razdrobljen. Nazadnje je postal predsednik konference SD (2018/19). Od ustanovitve 2018 je predsednik društva Akademija za družbeno odgovornost.

Evropske volitve 2019[uredi | uredi kodo]

Na volitvah v Evropski parlament maja 2019 je na listi SD dobil dovolj preferenčnih glasov, da je bil izvoljen za enega izmed dveh poslancev te stranke (za nosilko liste Tanjo Fajon), čeprav je bil na listi šele na 4. mestu. Je član Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) in nadomestni član Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI).

Nagrade in priznanja[uredi | uredi kodo]

  • Prešernova nagrada Fakultete za družbene vede za diplomsko delo z naslovom Imunitete in privilegiji v novejšem diplomatskem in konzularnem pravu: poskus primerjalne analize.
  • Zoretova nagrada za magistrsko delo z naslovom Kodifikacija sodobnega diplomatskega prava.
  • Nagrada za najboljšo doktorsko disertacijo leta 2006 na FDV (Pomen nepozitivističnih epistemoloških in realističnih ontoloških predpostavk za osmišljanje mednarodnih odnosov in metodologije njihovega proučevanja).
  • Prjemnik diplome za najboljšega pedagoga na FDV za leto 2012 po izboru Študentskega sveta Univerze v Ljubljani


Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Home | Milan BRGLEZ | MEPs | European Parliament". www.europarl.europa.eu (angleščina). Pridobljeno dne 2020-02-19.
  2. "Home | Milan BRGLEZ | MEPs | European Parliament". www.europarl.europa.eu (angleščina). Pridobljeno dne 2020-02-19.
  3. "Brglez na izjemno obiskani skupščini postal predsednik Šahovske zveze Slovenije". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2019-03-31.
  4. "Dr. Milan Brglez | MLADINA.si". Mladina.si. Pridobljeno dne 2018-08-26.
  5. "Milan Brglez je bil izvoljen za predsednika DZ". Dnevnik. 1.8.2014. Pridobljeno dne 1.8.2014.
  6. "Zakon o tujcih: ministrica Györkös Žnidarjeva in predsednik parlamenta Brglez sta snela rokavice". Dnevnik. Pridobljeno dne 2018-08-26.
  7. "Zakon o tujcih ob podpori opozicijskih SDS-a in NSi-ja sprejet s 47 glasovi". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-08-26.
  8. Esih, Uroš (9. 2. 2017). "Miro Cerar in Milan Brglez si dopisujeta namesto pogovarjata". Večer. Pridobljeno dne 26. 8. 2018.
  9. "Na volitve predsednika republike 22. oktobra". Časnik Večer d.o.o. Pridobljeno dne 2018-08-26.
  10. "Brglez želel na kongresu SMC kandidirati za predsednika stranke". Pridobljeno dne 2018-08-26.
  11. "Izvršni odbor SMC-ja Milana Brgleza izključil iz stranke". Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno dne 2018-08-26.
  12. "Milan Brglez bo prestopil k poslancem SD #video". Pridobljeno dne 2018-08-26.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Politične funkcije
Predhodnik: 
Janko Veber
Coat of arms of Slovenia.svg
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije

2014–2018
Naslednik: 
Matej Tonin