12. vlada Republike Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
12. Vlada Republike Slovenije
12th Slovenian Government (1).jpg
Vlada
Predsednik Miro Cerar
Koalicija Stranka modernega centra
DeSUS
Socialni demokrati
Vlada 12. vlada Republike Slovenije
Ustanovitev 18. september 2014
Generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič
Ministri
Pretekle Vlade Republike Slovenije
Zadnja: 11. vlada Republike Slovenije (2013-2014)

12. Vlada Republike Slovenije je vlada Republike Slovenije, ki jo je po zmagi na državnozborskih volitvah sestavil mandatar Miro Cerar.

Po odstopu Alenke Bratušek s položaja predsednice 11. vlade, je predsednik Borut Pahor razpisal predčasne parlamentarne volitve za 13. julij, na katerih je zmagala Stranka Mira Cerarja, s 34,49 % oz. približno 301500 glasovi.

Predsednik te stranke Miro Cerar je bil 19. avgusta 2014 predlagan za mandatarja za sestavo nove vlade.[1] Pogajanja so bila uspešna z dvema strankama - SD in DeSUS.

Mandatar je 9. septembra 2014 v državni zbor vložil listo ministrov, 17. septembra 2014 pa je bila 12. vlada Republike Slovenije tudi potrjena.[2]

Predsednik vlade, Miro Cerar, je 14. marca 2018, po odločitvi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da razveljavlja in zahteva ponovitev glasovanja na referendumu o ti. drugem tiru, napovedal odstop s funkcije predsednika vlade.

Sestavljanje vladne koalicije[uredi | uredi kodo]

Mandatar za sestavo nove vlade Miro Cerar se je odločil, da s stranko SDS v vladi ne želijo sodelovati.[3]

28. julija je Miro Cerar vsem strankam, ki so bile povabljene na koalicijska pogajanja poslal osnutek koalicijske pogodbe.

Predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec je potrdil sodelovanje v vladi Mira Cerarja, s čimer je Cerarju že uspelo zbrati več kot 45 glasov, s katerimi je postal predsednik vlade.

Stranke, ki se niso strinjale s koalicijsko pogodbo in so ostale v opoziciji, so Združena levica, Slovenska demokratska stranka (slednja v koalicijska pogajanja ni bila povabljena), Zavezništvo Alenke Bratušek in Nova Slovenija.[4]

Koalicijska pogodba je bila podpisana v sredo, 3. septembra.

S koalicijsko pogodbo so bila ministrska mesta (16) razdeljena tako:

  • SMC - 8 ministrskih mest + 1 mesto brez resorja
    • finance, notranje zadeve, pravosodje, gospodarski razvoj in tehnologija, infrastruktura, izobraževanje, znanost in šport, javna uprava + Urad Vlade RS za strateške projekte
  • DeSUS - 3 ministrska mesta + 1 mesto brez resorja
    • zunanje zadeve, kultura, okolje in prostor + Urad Vlade RS za Slovence po svetu
  • SD - 3 ministrska mesta
    • delo, družina, socialne zadeve in enake možnosti, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana, obramba

Položaji[uredi | uredi kodo]

Služba Položaj Ime Izobrazba Slika Koalicijska kvota Državni sektretarji
Vlada Republike Slovenije Predsednik Miro Cerar doktor pravnih znanosti Miroslav Cerar (cropped).jpg SMC Tadej Slapnik

Andreja Črnak Meglič

Renato Golob

Anton Žunič

Erik Kopač

Igor Mally

Ministrstvo za zunanje zadeve Minister, podpredsednik vlade Karl Erjavec diplomirani pravnik Karl Erjavec crop2.jpg DeSUS Andrej Logar

Iztok Mirošič

Ministrstvo za javno upravo Minister, podpredsednik vlade Boris Koprivnikar diplomirani organizator dela in informatike Boris Koprivnikar 2014.jpg SMC Tanja Bogataj

Nejc Brezovar

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Minister, podpredsednik vlade Dejan Židan doktor veterinarske medicine, magister poslovodenja in organiziranja Dejan Židan 2014.jpg SD Tanja Strniša

Marjan Podgoršek

Ministrstvo za finance Ministrica Mateja Vraničar Erman magistrica pravnih znanosti Mateja Vraničar 2011 (cropped).jpg SMC Saša Jazbec

Tilen Božič

Miranda Groff Ferjančič

Gorazd Renčelj

Ministrstvo za notranje zadeve Ministrica Vesna Györkös Žnidar magistrica evropskega prava Vesna Györkös Žnidar 2014.jpg SMC Boštjan Šefic

Andrej Špenga

Ministrstvo za pravosodje Minister Goran Klemenčič magister prava Goran Klemenčič 2014.jpg SMC Darko Stare
Tina Brecelj
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ministrica Anja Kopač Mrak doktorica sociologije Anja Kopač Mrak 2014.jpg SD
Martina Vuk

Peter Pogačar

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Minister Zdravko Počivalšek diplomirani inženir agronomije DOORSTEP 2016-07-18 (28305198071) (cropped).jpg SMC Aleš Cantarutti

Eva Štravs Podlogar

Ministrstvo za infrastrukturo Minister Peter Gašperšič doktor tehniških znanosti Peter Gašperšič 2014.jpg SMC Klemen Potisek

Jure Leben

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Ministrica Maja Makovec Brenčič doktorica ekonomskih znanosti Maja Makovec Brenčič 2017 (cropped).jpg SMC Andreja Berle Lakota
Tomaž Boh
Ministrstvo za kulturo Minister Anton Peršak Tone Peršak.JPG DeSUS Damjana Pečnik
Ministrstvo za okolje in prostor Ministrica Irena Majcen inženirka kmetijstva - živinoreje Irena Majcen 2014.jpg DeSUS Lidija Stebernak
Ministrstvo za zdravje Ministrica Milojka Kolar Celarc diplomirana ekonomistka Milojka Kolar 2014.jpg SMC Ana Medved

Jožica Maučec Zakotnik

Ministrstvo za obrambo Ministrica Andreja Katič diplomirana pravnica Ministrica za obrambo Andreja Katič prevzela posle na Ministrstvu za obrambo 5 (cropped).jpg SD Miloš Bizjak
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Minister brez resorja Gorazd Žmavc pravnik - smer gospodarsko pravo Gorazd Žmavc 2014.jpg DeSUS Aleksandra Pivec
Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Ministrica brez resorja Alenka Smerkolj profesorica francoščine in španščine DOORSTEP 2016-09-09 EUROGROUP Ministers (29268782930) (cropped).jpg SMC Franc Matjaž Zupančič

Javno mnenje o vladi[uredi | uredi kodo]

Prvih sto dni delovanja vlade ni popolnoma prepričalo javnosti, ki jo je ocenila kot premalo aktivno.[5][6]

Organi v sestavi[uredi | uredi kodo]

Služba

Organi v sestavi

Vodja organa

Ministrstvo za finance Finančna uprava RS (FURS)

Urad RS za preprečevanje pranja denarja

Uprava RS za javna plačila (UJP)

Urad RS za nadzor proračuna

generalna direktorica Jana Ahčin

direktor Darko Muženič

generalna direktorica mag. Aleksandra Miklavčič

direktor Dušan Sterle

Ministrstvo za notranje zadeve Policija

Inšpektorat RS za notranje zadeve

generalni direktor Marjan Fank

glavni inšpektor Mitja Perko

Ministrstvo za pravosodje Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) generalni direktor Jože Podržaj
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Inšpektorat RS za delo glavna inšpektorica Nataša Trček
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Tržni inšpektorat RS

Urad RS za intelektualno lastnino

Urad RS za meroslovje

glavna inšpektorica Andrejka Grlić

v. d. direktorja Vojko Toman

direktor Samo Kopač

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP)

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR)

Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje

generalni direktor Benedikt Jeranko

generalni direktor Janez Posedi

glavna inšpektorica Saša Dragar Milanovič

Ministrstvo za infrastrukturo Inšpektorat RS za infrastrukturo

Uprava RS za pomorstvo (UP)

Direkcija RS za infrastrukturo

glavna inšpektorica Sandra Petan Mikolavčič

direktor Jadran Klinec

direktor Damir Topolko

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Inšpektorat RS za šolstvo in šport

Urad RS za mladino

glavni inšpektor Tomaž Rozman

v. d. direktorja Rok Primožič

Ministrstvo za kulturo Inšpektorat RS za kulturo in medije

Arhiv RS

v. d. glavne inšpektorice Sandra Vesel

direktor Bojan Cvelfar

Ministrstvo za javno upravo Inšpektorat RS za javni sektor glavna inšpektorica Lidija Apohal Vučković
Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje (ARSO)

Inšpektorat RS za okolje in prostor

Uprava RS za jedrsko varnost (URSJV)

Geodetska uprava RS (GURS)

Direkcija RS za vode

generalni direktor Joško Knez

glavna inšpektorica Dragica Hržica

direktor Andrej Stritar

generalni direktor Anton Kupic

direktor Tomaž Prohinar

Ministrstvo za zdravje Zdravstveni inšpektorat RS

Urad RS za kemikalije

Uprava RS za varstvo pred sevanji (UVPS)

glavna inšpektorica Dunja Sever

direktor Alojz Grabner

direktor Damijan Škrk

Ministrstvo za obrambo Generalštab slovenske vojske

Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR)

Inšpektorat RS za obrambo

Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

načelnik Andrej Osterman

generalni direktor Darko But

glavni inšpektor Roman Zupanec

glavni inšpektor Milivoj Dolščak

Vlada Republike Slovenije Kabinet predsednika Vlade RS

Generalni sekretariat Vlade RS

Protokol RS

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA)

Služba Vlade RS za zakonodajo

Statistični urad RS (SURS)

Urad Vlade RS za komuniciranje

Urad Vlade RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR)

Urad Vlade RS za narodnosti

Urad Vlade RS za varovanje tajnih podatkov

Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov

vodja kabineta Gregor Krajc

generalna sekretarka Lilijana Kozlovič

šefinja Protokola Ksenija Benedetti

direktor Zoran Klemenčič

direktorica Ksenija Mihovar Globokar

generalna direktorica Genovefa Ružić

direktorica Kristina Plavšak Krajnc

direktor Boštjan Vasle

direktor Stanko Baluh

v. d. direktorja Dobran Božič

v. d. direktorice Mojca Špec Potočar

Posvetovalna telesa Vlade RS in delovna telesa Vlade RS Posvetovalna telesa:

Fiskalni svet

Ekonomsko-socialni svet

Delovna telesa:

Odbor Vlade RS za državno ureditev in javne zadeve

Odbor Vlade RS za gospodarstvo

Komisija Vlade RS za administrativne zadeve in imenovanja

predsednik Davorin Kračun

predsednica Anja Kopač Mrak


predsednik Karl Erjavec

predsednik Dejan Židan

predsednik Boris Koprivnikar

Interpelacije o delu in odgovornosti ter ustavne obtožbe[uredi | uredi kodo]

Interpelacije o delu in odgovornosti[uredi | uredi kodo]

Pogoj za izglasovanje nezaupnice ministru je absolutna večina glasov vseh poslank in poslancev (118. člen Ustave RS). Tudi, če je glasov ZA več, kot glasov PROTI, vendar glasov ZA ni 46 ali več, nezaupnica ni izrečena (primer interpelacije dr. Anje Kopač Mrak iz 16. junija 2016)

Datum interpelacije Interpelirani minister Predlagatelj KVORUM ZA PROTI IZID Besedilo interpelacije
17. november 2017 Goran Klemenčič

minister za pravosodje

Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Jože Tanko

Slovenska demokratska stranka

65
18
47
ni izglasovana
[7]
13. september 2017 Milojka Kolar Celarc

ministrica za zdravje

Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Jože Tanko

Slovenska demokratska stranka

69
23
42
ni izglasovana
24. november 2016 Vlada Republike Slovenije Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Janez Janša

Slovenska demokratska stranka

68
19
48
ni izglasovana
7. november 2016 Maja Makovec Brenčič

ministrica za izobraževanje, znanost in šport

Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Jože Tanko

Slovenska demokratska stranka

68
18
48
ni izglasovana
18. oktober 2016 Milojka Kolar Celarc

ministrica za zdravje

Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Jože Tanko

Slovenska demokratska stranka

80
24
49
ni izglasovana
20. september 2016 Peter Gašperšič

minister za infrastrukturo

Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Matej T. Vatovec

Levica, Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov (prej Zavezništvo Alenke Bratušek, trenutno Stranka Alenke Bratušek), nepovezani poslanci

83
13
48
ni izglasovana
16. junij 2016 Anja Kopač Mrak

ministrica za delo, družino in socialne zadeve

Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Jože Tanko

Slovenska demokratska stranka

82
43
38
ni izglasovana
3. marec 2016 Karl Viktor Erjavec

minister za zunanje zadeve

Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Matej Tonin

Nova Slovenija, Slovenska demokratska stranka

75
20
51
ni izglasovana
24. september 2015 Vesna Györkös Žnidar

ministrica za notranje zadeve

Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Jože Tanko

Slovenska demokratska stranka

78
25
50
ni izglasovana

Ustavne obtožbe[uredi | uredi kodo]

V skladu s 119. in 109. členom Ustave RS je možna obtožba predsednika vlade ali ministra pred Ustavnim sodiščem RS, ki lahko z dvotretjinsko večino glasov vseh ustavnih sodnikov, odloči o prenehanju funkcije obtoženega funkcionarja. Med postopkom odločanja lahko Ustavno sodišče obtoženemu tudi začasno prepove opravljanje funkcije.

V skladu s 187. členom Poslovnika DZ predlog obtožbe lahko predlaga skupina najmanj 10 poslancev DZ. Državni zbor mora o predlogu odločiti najkasneje v 60 dneh od vložitve le-tega. DZ odloči s sklepom in večino glasov vseh poslancev, glasovanje je javno. Lahko pa DZ na podlagi 3. odstavka 85. člena poslovnika DZ odloči, da bo o predlogu ustavne obtožbe odločal tajno.

Na zahtevo DZ-ja se mora v skladu 3. odstavkom 192. člena Poslovnika DZ o predlogu ustavne obtožbe predsednika vlade izreči predsednik republike, v primeru ustavne obtožbe ministra pa predsednik vlade.

Če državni zbor izglasuje ustavno obtožbo, potem izmed skupine poslancev predlagateljev obtožbe, imenuje pooblaščenega predstavnika, ki DZ in obtožbo zastopa pred Ustavnim sodiščem.

Datum obravnave ustavne obtožbe Obtoženi Predlagatelj KVORUM ZA PROTI IZID Besedilo ustavne obtožbe
9. januar 2018 Miro Cerar

predsednik vlade

Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Jože Tanko

Slovenska demokratska stranka

74
18
52
ni izglasovana
[8]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Pahor uradno predlagal Cerarja za mandatarja". MMC RTV-SLO. 19.8.2014. Pridobljeno dne 19.8.2014. 
  2. "Slovenija ima novo vlado". MMC RTVSLO.si. 18.9.2014. Pridobljeno dne 19.8.2014. 
  3. "Cerar zavrnil možnost koalicije z SDS". Siol.net. 7. julij 2014. 
  4. "Cerar ima večino v parlamentu, Erjavec njegov predsednik?". Siol.net. 29. julij 2014. 
  5. "Vlada prvih sto dni brez presežka". Delo d.d. 26.12.2014. Pridobljeno dne 27.12.2014. 
  6. "Sto izgubljenih dni Mira Cerarja". Dnevnik. 27.12.2014. Pridobljeno dne 27.12.2014. 
  7. (PDF) http://imss.dz-rs.si/imis/9554f547b40cb71097cc.pdf.  Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  8. (PDF) https://www.sds.si/sites/default/files/news/Ustavna%20obto%C5%BEba%20Predsednika%20vlade%20RS.pdf.  Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]



Skupnost Ta članek o politiki je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.