15. vlada Republike Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
15. vlada Republike Slovenije
Flag of Slovenia.svg
15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg
Skupinska fotografija vlade
Ustanovitev1. junij 2022
Ljudje in ureditev
Predsednik državeBorut Pahor, Nataša Pirc Musar
Predsednik vladeRobert Golob (Svoboda)
Podpredsednik(i) vladeTanja Fajon (SD)
Luka Mesec (Levica)
Danijel Bešič Loredan (GS)
Št. ministrovPremier + 20 ministrov
KoalicijaSvoboda, SD, Levica
Položaj v sodni oblastiLevo-sredinska večinska vlada
53 / 90
Opozicijski kabinetBrez
OpozicijaSDS, NSi
Vodja opozicijeNi uradni naziv
Janez Janša (SDS)
Matej Tonin (NSi)
Zgodovina
VolitveVolitve 2022
Zakonodajna oblast9. državni zbor
Predhodnik14. vlada Republike Slovenije
Naslednik16. vlada Republike Slovenije

15. vlada Republike Slovenije je aktualna Vlada Republike Slovenije, ki jo je po izteku mandata 14. slovenske vlade Janeza Janše sestavil mandatar Robert Golob. Koalicijo poleg Gibanja Svoboda sestavljajo še Socialni demokrati in Levica. Vlada je mandat nastopila s potrditvijo v državnem zboru, 1. junija 2022, v času prehranske in energetske draginje kot posledice ruske invazije na Ukrajino.[1] Ustanovna seja vlade je potekala še isti večer, na kateri so bili imenovani podpredsedniki vlade, državni sekretarji, generalna sekretarka vlade ter razrešeni in imenovani številni drugi funkcionarji.[2]

Položaji v vladi[uredi | uredi kodo]

Služba Položaj Ime Slika Stranka Državni sekretarji
Vlada Republike Slovenije Predsednik vlade Robert Golob
Robert Golob december 2022.jpg
 Svoboda
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Ministrica, podpredsednica vlade Tanja Fajon
Novinarska konferenca po seji vlade (52247013363) (cropped).jpg
 SD
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Minister, podpredsednik vlade Luka Mesec
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec (52294792105) (cropped).jpg
 Levica
Ministrstvo za zdravje Minister, podpredsednik vlade Danijel Bešič Loredan
Odprtje nove stavbe s heliportom v Splošni bolnišnici Celje (cropped).jpg
 Svoboda
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Minister Matjaž Han
Matjaž Han (52114733348) (cropped).jpg
 SD
Ministrstvo za obrambo Minister Marjan Šarec
Marjan Šarec - 52113669487 (cropped).jpg
 Svoboda
Ministrstvo za finance Minister Klemen Boštjančič
Klemen Boštjančič - 52115202015 (cropped).jpg
 Svoboda
Ministrstvo za notranje zadeve Ministrica
(začasno) 		Sanja Ajanović Hovnik
Sanja Ajanović Hovnik - 52113669327 (cropped).jpg
 Svoboda
Ministrstvo za pravosodje Ministrica Dominika Švarc Pipan Dominika Švarc Pipan - 52113669807 (cropped).jpg SD
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije Minister Igor Papič
Igor Papič - 52114942649 (cropped).jpg
 Svoboda
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje Minister Darjo Felda
Fotografiranje ministrov in državnih sekretarjev Darjo Felda (cropped).jpg
 Svoboda
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Minister Bojan Kumer
Bojan Kumer - 52114695541 (cropped).jpg
 Svoboda
Ministrstvo za naravne vire in prostor Minister Uroš Brežan
Uroš Brežan - 52115201575 (cropped).jpg
 Svoboda
Ministrstvo za kulturo Ministrica Asta Vrečko
Asta Vrečko (cropped).jpg
 Levica
Ministrstvo za infrastrukturo Ministrica Alenka Bratušek
Novinarska konferenca po seji vlade - 12. 1. 2023 (cropped).jpg
 Svoboda
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ministrica Irena Šinko
Irena Šinko - 52114942599 (cropped).jpg
 Svoboda
Ministrstvo za javno upravo Ministrica Sanja Ajanović Hovnik
Sanja Ajanović Hovnik - 52113669327 (cropped).jpg
 Svoboda
Ministrstvo za solidarno prihodnost Minister Simon Maljevac
Simon Maljevac, državni sekretar (52184005263) (cropped).jpg
 Levica
Ministrstvo za regionalni razvoj in koezijo Minister za regionalni razvoj in kohezijo Aleksander Jevšek
Aleksander Jevšek - 52114942944 (cropped).jpg
 SD
Ministrstvo za digitalno preobrazbo Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh
Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg
 Svoboda
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Minister za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu Matej Arčon
Matej Arčon - 52114695131 (cropped).jpg
 Svoboda

Kabinet predsednika vlade[uredi | uredi kodo]

Vodja kabineta Državni sekretarji
Petra Škofic, vodja Kabineta predsednika vlade Republike Slovenije (cropped).jpg
Maša Kociper, državna sekretarka za odnose z Državnim zborom (52183945948) (cropped).jpg
Mag. Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve (52183940536) (cropped).jpg
Dr. Andrej Benedejčič, državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost (52182918027) (cropped).jpg
Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve (52183946243) (cropped).jpg
Mag. Melita Župevc, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade za strateško komuniciranje 52211064586 (cropped).jpg
Nataša Sax, državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko (52183940491) (cropped).jpg
Dr. Anton Grizold, državni sekretar za obrambne zadeve ter zadeve varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (52183946103) (cropped).jpg
Maksimiljana Polak, državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud (52184185654) (cropped).jpg
Dr. Kaja Širok 02 (cropped).jpg
državna sekretarka za koordinacijo med Vlado Republike Slovenije in Državnim zborom
državni sekretar za koordinacijo mednarodnih zadev in zadev EU
državni sekretar za nacionalno in evropsko varnost
državni sekretar za evropske zadeve
državna sekretarka za strateško komuniciranje
državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko
državni sekretar za obrambne zadeve ter zadeve varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud
državna sekretarka za kulturo

Koalicijske stranke[uredi | uredi kodo]

Stranka Vodja Število poslancev Število ministrov
Svoboda Gibanje Svoboda Robert Golob
41 / 90
11 / 17
SD Socialni demokrati Tanja Fajon
7 / 90
4 / 17
Levica Levica Luka Mesec
5 / 90
2 / 17
Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:
IMNS Predstavnika narodnih skupnosti Felice Žiža
Ferench Horváth
2 / 90
 /
Skupaj:
Vlada
53 / 90
Podporniki
2 / 90
Skupaj
55 / 90

Odstopi[uredi | uredi kodo]

Ime Naziv Ministrstvo Odhod Razlog za odstop Naslednik Sklic
Tatjana Bobnar - 52114734388 (cropped).jpg
 Ministrica za notranje zadeve Ministrstvo za notranje zadeve Odstopila 7. decembra 2022 Predsednik vlade Robert Golob je preprečil, da bi v.d. direktorja Policije, Boštjan Lindav, nastopil polni mandat. Ministrica je nato namignila, da prihaja do poskusov vmešavanja vladajočih v delo policije; izpostavila je, da takšnega vpletanja ne bo dovolila. Zaradi tega je prišlo do spora in nestrinjanj med premierjem in ministrico, kar je sprožilo odstop zaradi nezaupanja. [3]
Bojan Kumer - 52114695541 (cropped).jpg
 Minister za infrastrukturo Ministrstvo za infrastrukturo Odstopil 3. januarja 2022 Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Bojan Kumer bo prevzel Ministrstvo za okolje in prostor, njegov resor pa Alenka Bratušek. [4]
Igor Papič - 52114942649 (cropped).jpg
 Minister za izobraževanje, znanost in šport Ministrstvo za izobraževanje Odstopil 3. januarja 2022 Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Igor Papič bo vodil novo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, njegov resor pa bo prevzel Darjo Felda. [5]

Sestavljanje koalicije[uredi | uredi kodo]

Glasovanje o mandatarju[uredi | uredi kodo]

Datum Kandidat Predlagatelj ZA PROTI NEVELJAVNI Opombe
25. maj 2022 Robert Golob Predsednik Republike Slovenije 54 30 1 tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov)

Glasovanje o vladi[uredi | uredi kodo]

24. januar 2023 je Državni zbor znova glasoval o vladi zaradi njene reorganizacije. Potrjenih je bilo 9 ministrov, od tega trije novi, ostalih šest pa je bilo bodisi premeščenih na nove resorje, bodisi so se imena in področja njihovih resorjev spremenila.[6]

Datum Predsednik vlade ZA PROTI VZDRŽANI Opombe
1. junij 2022 Robert Golob 53 28 2 za izvolitev potrebna navadna večina
24. januar 2023 Robert Golob 55 29 0 za izvolitev potrebna navadna večina

Zaslišanja ministrov na odborih[uredi | uredi kodo]

Datum Ura Kandidat Stranka Glasovanje Sklic
DA NE VZ
Sobota
28. maj 2022 		09:00 Matjaž Han SD 10 4 1 [7]
09:00 Matej Arčon Svoboda 9 2 0 [8]
13:00 Aleksander Jevšek SD 10 5 0 [9]
17:00 Igor Papič Svoboda 9 5 1 [10]
17:00 Emilija Stojmenova Duh Svoboda 9 4 0 [11]
Ponedeljek
30. maj 2022 		09:00 Tanja Fajon SD 9 6 0 [12]
09:00 Dominika Švarc Pipan SD 9 5 0 [13]
13:00 Klemen Boštjančič Svoboda 9 5 0 [14]
13:00 Sanja Ajanović Hovnik Svoboda 9 5 0 [15]
17:00 Tatjana Bobnar Svoboda 9 4 1 [16]
17:00 Marjan Šarec Svoboda 9 5 0 [17]
Torek
31. maj 2022 		09:00 Bojan Kumer Svoboda 9 5 0 [18]
09:00 Irena Šinko Svoboda 10 4 0 [19]
13:00 Luka Mesec Levica 10 4 0 [20]
13:00 Uroš Brežan Svoboda 9 4 0 [21]
17:00 Danijel Bešič Loredan Svoboda 10 4 0 [22]
17:00 Asta Vrečko Levica 9 6 0 [23]

Reorganizacija vlade[uredi | uredi kodo]

Devet ministrov je zaslišano znova zaradi ustanovitev novih ministrskih resorjev in preoblikovanja že obstoječih.

Datum Ura Kandidat Stranka Glasovanje Sklic
DA NE VZ
Četrtek
12. januar 2023 		09:00 Alenka Bratušek Svoboda 9 5 0 [24]
09:00 Darjo Felda Svoboda 9 5 0 [25]
12:00 Igor Papič Svoboda 9 6 0 [26]
12:00 Uroš Brežan Svoboda 8 3 0 [27]
15:00 Emilija Stojmenova Duh Svoboda 9 6 0 [28]
Petek
13. januar 2023 		09:00 Simon Maljevac Levica 9 5 0 [29]
11:00 Aleksander Jevšek SD 9 0 0 [30]
14:00 Matjaž Han SD 10 0 0 [31]
14:00 Bojan Kumer Svoboda 9 6 0 [32]

Interpelacije[uredi | uredi kodo]

Datum interpelacije Interpelirani minister Predlagatelj Očitki interpelacije Rezultat Podpora strank
Navzočih ZA PROTI VZDRŽANI Izid PODPRLE NASPROTOVALE VZDRŽANE
Četrtek,
10. november 2022
Tanja Fajon - 52115201735 (cropped) v2.jpg
Tanja Fajon

ministrica za zunanje zadeve

Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Franc Breznik, Slovenska demokratska stranka. Zloraba mreže diplomatsko konzularnih predstavništev, odpoklic veleposlanika Kajzerja
74
22
52
0
 neizglasovana
  • SDS
  • NSi
  • Svoboda
  • SD
  • Levica
  • poslanca manjšin
 / [33]
Ponedeljek,
14. november 2022
Tatjana Bobnar - 52114734388 (cropped).jpg
Tatjana Bobnar

ministrica za notranje zadeve

Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani Branko Grims, Slovenska demokratska stranka. Odstranitev ograje in žice na južni meji ter migrantska politika pod novo vlado
75
24
50
1
 neizglasovana
  • SDS
  • nekateri poslanci NSi
  • Svoboda
  • SD
  • Levica
  • Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine
  • poslanka NSi
 [34]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

2022[uredi | uredi kodo]

Vlada ob imenovanju

Na volitvah 24. aprila 2022, je stranka Gibanje Svoboda zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest.[35] Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republike Borutom Pahorjem in istega dne še s predsednico SD Tanjo Fajon.[36] Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama Koalicije ustavnega loka, ki sta ostali zunaj parlamenta - Stranka Alenke Bratušek in Lista Marjana Šarca.[37] Sprva se ju je omenjalo kot državna sekretarja, kasneje pa je bilo sporočeno, da bo Marjan Šarec prevzel resor obrambe, Alenka Bratušek pa infrastrukturo. Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.[38][39][40]

Predsedniki koalicijskih strank po prvi seji vlade

Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v Cankarjevem domu podpisali 24. maja 2022.[41] Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade Republike Slovenije.[42][43] Koalicijski partnerji so napovedali širitev števila ministrskih resorjev, kar pa je kot neutemeljeno močno kritizirala največja opozicijska stranka Slovenska demokratska stranka in na spremembo Zakona o vladi vložila predlog referenduma. Golobova koalicija zato ni mogla povečati števila ministrstev. Ob vložitvi liste ministrskih kandidatov je Robert Golob tako ministre predlagal po razrezu resorjev, ki je bil v veljavi že v vladi Janeza Janše. Vsi bodoči ministri, katerih resorji še niso bili ustanovljeni, pa so postali državni sekretarji na obstoječih ministrstvih.

Konec meseca junija 2022 je Robert Golob svoje ministre uvrstil v najvišje možne plačne razrede.[44] Opozicija predlogu ni nasprotovala, je pa spomnila na odziv strank SD in Levica, ko je podobno umestitev naredil Janez Janša v predhodni vladi. Socialni demokrati so takrat zapisali: "Ekonomisti svarijo pred recesijo, projekcija padca BDP doma in v svetu je strašljiva. Nova vlada pa zvišuje plače svojim funkcionarjem. Nesprejemljivo! Solidarnost pomeni, da v času krize vlada najprej poskrbi za najšibkejše, ne zase!"[45][46][47]

10. avgusta 2022 je z mesta vršilca dolžnosti direktorja Urada vlade za komuniciranje (UKOM) odstopil Dragan Barbutovski.[48] Razlog za odstop naj bi bila nesoglasja z Gibanjem Svoboda zaradi rezultata različnih pričakovanj glede načina in metod dela.[49] Na mestu direktorja ga je na predlog Roberta Goloba zamenjala Petra Bezjak Cirman, novinarka, predsednica Sveta delavcev RTV Slovenija in žena novinarja Necenzurirano.si Primoža Cirmana.[50][51][52][53][54]

Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja.

Golobova vlada je ob prvih 100 dneh mandata, 8. septembra 2022, pripravila novinarsko konferenco v gledališki dvorani Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.[55][56] Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je ključen dosežek njegove vlade po stotih dneh spoštovanje in da so spremenili politično kulturo.[57] Med dosežki vlade je bila med drugim izpostavljena regulacija cen pogonskih goriv, znižanje davka na dobavo elektrike ter davka na daljinsko ogrevanje, prav tako je vlada od septembra omejila cene elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in, v primeru plina, tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev.[55] Na novinarski konferenci ob sto dnevnici je vlada pripravila tudi pogovor z vodji koalicijskih strank, ki ga je vodil nekdanji voditelj oddaje Studio City Marcel Štefančič. Največja opozicijska stranka SDS je ob stotih dneh vlade dejala, da je bilo ukrepanje vlade ob draginji neprimerno, prav tako da je nepravilno postavljala prioritete. Poslanec SDS Franc Breznik je dejal, da je Robert Golob "Ki je specialist za energetiko, doživel fiasko tako kot politik kot strokovnjak za energetiko."[58] V NSi so sporočili, da lahko pohvalijo ukrepe vlade za pomoč gospodinjstvom, med tem ko vladi podajajo močno kritiko na področju pomoči gospodarstvu.[59]

Odstop Tatjane Bobnar[uredi | uredi kodo]

1. decembra 2022 vlada Boštjanu Lindavu ni poverila polnega mandata generalnega direktorja Policije, kot je to predlagala notranja ministrica Tatjana Bobnar, pač pa mu je podaljšala mandat vršilca dolžnosti.[60] Čez nekaj dni, pol meseca po uspešno prestani interpelaciji, je Tatjana Bobnar napovedala svoj odstop z mesta ministrice.[61] Za to potezo se je odločila zaradi pritiskov, ki naj bi jih na policijo izvajal premier Robert Golob. Med drugim naj bi zahteval pohitritev imenovanja Darka Muženiča na mesto Nacionalnega preiskovalnega urada ter ukrepanje v zvezi z načelnikom Policijske uprave Nova Gorica Evgena Goverkarja, ki je bil na položaj imenovan v času generalnega direktorja policije Antona Olaja.[62] Televizija Slovenija je odkrila, da je bilo v času Golobove vlade premeščenih 76 višje uvrščenih policistov.[62] Robert Golob je po objavi zadeve v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava zahteval poročilo o morebitnih političnih pritiskov na policiji. Ob tem je Golob odstop Bobnarjeve sprejel zaradi izgube zaupanja.[63]

Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav.

Lindav je v poročilu med drugim zapisal:[64]

"31. maja 2022 ob 16. uri sem bil kot kandidat za mesto generalnega direktorja povabljen na razgovor k takratnemu mandatarju. [...] V prostoru pred pisarno mandatarja sta bila meni neznana ženska in dva moška, od katerih se mi je višji od njiju predstavil kot Miloš Njegoslav Milović. [...] Navedeni mi je v kratkem razgovoru dejal, da je zadolžen za varovanje predsednika,"

Milović naj bi kasneje na sestankih pri Golobu tudi večkrat sodeloval. Milović je dejal, da je Goloba spoznal ko je bil državni sekretar v času vlade Janeza Drnovška, ko je bil sam vodja varovanja predsednika vlade.[65][66] Milović je bil opažen tudi v štabu parlamentarnih volitev Gibanja Svobode, sicer pa je bil znan iz afere Tritonis, v katero je bil vpleten z Zoranom Jankovićem.[67][68][69] Naloga Milovića naj bi bil tudi prenos varovanja predsednika vlade s centra za varovanje in zaščito pri policiji na generalni sekretariat vlade.[70] Milović je prav tako sodeloval tudi z ministri vlade, podpredsedniku vlade in ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu je med drugim svetoval selitev pisarne iz varnostnih razlogov.[71][72][73]

Nekaj dni pred izbruhom afere, 21. novembra 2022, je Robert Golob na poslansko vprašanje Žana Mahniča v državnem zboru odgovoril, da Miloš Milović ni niti imenovan, niti zaposlen na funkciji varovanja premierja.[65] Gibanje Svoboda je podprlo stran predsednika vlade Goloba; podpredsednica stranke in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je dejala, da je "Treba ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo."[74] Koalicijski partnerici SD in Levica pa sta pohvalili delo ministrice Bobnar in izrazili upanje za dosego skupnega jezika.[62] Zaradi nepojasnjene vloge Miloša Milovića je Policijo obiskala tudi državnozborska komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.[75]

Po odstopu Tatjane Bobnar je funkcijo notranje ministrice začasno prevzela ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik.

2023[uredi | uredi kodo]

Reorganizacija vlade[uredi | uredi kodo]

Vlade ob reorganizaciji in prisegi novih ministrov

24. januarja 2023 je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.[76] Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je Slovenska demokratska stranka zbrala dovolj podpisov za razpis referenduma.[77][78] Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.[79] Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstvev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.[80] S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.[81]

Vidnejše odločitve vlade[uredi | uredi kodo]

Kadrovske menjave[uredi | uredi kodo]

Služba Položaj Ime Predhodnik
Vlada Republike Slovenije Generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl Janja Garvas Hočevar
Policija Generalni direktor policije (v.d.) Boštjan Lindav Anton Olaj
UKOM Direktor (v.d.) Petra Bezjak Cirman Uroš Urbanija
SOVA Direktor (v.d.) Joško Kadivnik Janez Stušek
FURS Generalni direktor Peter Grum Ivan Simič
Slovenska vojska Poveljnik sil SV Roman Urbanič Miha Škerbinc
NPU Direktor (v.d.) Boštjan Mlačnik Petra Grah Lazar
NIJZ Direktor (v.d.) Branko Gabrovec Milan Krek

Reorganizacija vlade[uredi | uredi kodo]

Potem ko so bili v Uradnem listu objavljeni uradni rezultati trojnega referenduma v nedeljo, 27. novembra 2022, so trije zakoni stopili v veljavo. Med njimi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi. S spremembo Zakona o vladi se število ministrstev nekoliko razširi. Iz trenutne ureditve, 14 ministrstev in 3 uradi/službe vlade, ki jih vodijo ministri brez resorja, se vladna ekipa razširi na 19 ministrstev in 1 urad vlade. Nova ministrstva so: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Ministrstvo za solidarno prihodnost; ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Od prejšnjega Ministrstva za okolje in prostor se odvajajo delovna področja varovanja okolja ter upravnih postopkov na področju okolja; preimenuje se v Ministrstvo za naravne vire in prostor. Od Ministrstva za izobraževanje se odcepi področje znanosti in inovacij, ki se prestavi na zgoraj omenjeno Ministrstvo za visoko šolstvo. Obstoječe ministrstvo se preimenuje v Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Delovno področje športa iz prejšnjega šolskega ministrstva pa se prestavi na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Ministrstvo za zunanje zadeve se preimenuje v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve; Služba vlade za digitalno preobrazbo se preimenuje v Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Resor kohezije in razvoja postane del preimenovanega Ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo.[82]

Zaradi reorganizacije vladne ekipe je z uveljavitvijo zakona avtomatsko prenehal mandat štirim ministrom: kohezijskemu Aleksandru Jevšku, okoljskemu Urošu Brežanu, ministrici pristojni za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh ter ministru za gospodarstvo Matjažu Hanu. Navedeni ministri bodo zopet zaslišani pred matičnim odborom ter nato prisegli v Državnem zboru.[83]

Dva izmed ministrov, Bojan Kumer z infrastrukturnega resorja ter Igor Papič z resorja izobraževanja pa sta zaradi sprememb podala odstopni izjavi. Z izjavama se bo v kratkem seznanil tudi Državni zbor; Kumer bo vodil Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, medtem ko bo Papič postal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Novo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo vodil zdajšnji sekretar Darjo Felda, nova infrastrukturna ministrica bo Alenka Bratušek. Obeta se še Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki pa ga bo vodil Simon Maljevac.[84]

V ponedeljek, 9. januarja 2023 je premier Robert Golob v Državni zbor poslal listo devetih ministrskih kandidatov. Ti so bili zaslišani še isti teden in vsi uspešno prestali zaslišanja. Uradno je nova vladna ekipa prisegla na redni seji v DZ dne 24. januarja 2023.[85][76]

Infrastruktura[uredi | uredi kodo]

Regulacija energentov

Ob nastopu Golobove vlade so bila pogonska goriva zaradi draginje še pod regulacijo predhodne vlade, in sicer bencin na 1,56 evra, dizel pa na 1,668 evra na liter.[86] 15. junija 2022 je predsednik vlade Robert Golob predstavil nove ukrepe zoper draginjo na področju energetike. Med ukrepi je napovedal regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja in sprostitev marž ter cene ob avtocestah.[87] Z novimi ukrepi se je cena 95-oktanskega bencina zvišala na 1,755 evra, dizelskega goriva pa 1,848 evra.[88]

Začetek veljave ukrepov je Golob napovedal za 21. junij 2022, v vmesnih dneh pa se je pojavilo veliko primanjkovanje goriva na bencinskih servisih.[89][90][91] Ponudniki goric so sporočali, da je na servisih goriva zmanjkalo, pojavila pa so se tudi ugibanja, da trgovci goriva ne želijo prodati, saj bi ga lahko po 21. juniju po višji ceni. Potrošniki so namreč sporočali, da so gorivo lahko natočili na točilnih mestih, na katerih je bila oznaka, da je goriva zmanjkalo.[92] Ponudniki so se sklicevali na težave z dobavo, gospodarski minister Matjaž Han pa je odredil inšpekcijski nadzor.[93]

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

Dvig plač pomočnicam vzgojiteljev

Sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ) je zaradi plačnih nesorazmerij napovedal protestni shod pomočnikov in pomočnic vzgojiteljev v vrtcih. Ta naj bi se odvila na soboto, 14. januarja 2023.[94] Povprečni plačni razred pomočnic vzgojiteljev je bil namreč pod minimalno plačo. Predstavniki sindikata so z ministrom za izobraževanje, znanost in šport Igorjem Papičem opravili razgovor, na katerem je obljubil dvig plač za tri do štiri plačne razrede.[94][95] Do uradnega dogovora je prišlo 9. januarja 2023, zaradi česar je SVIZ protestni shod odpovedal.[96][97]

Kultura[uredi | uredi kodo]

Ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Vrnitev Metelkove 6 nevladnim organizacijam

29. junija 2022 se je ministrica za kulturo Asta Vrečko sestala s predstavniki nevladnih organizacij – kulturnih, znanstvenoraziskovalnih in zagovorniških organizacij –, ki so imeli svoje prostore v stavbi na Metelkovi 6. To je ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija predvidelo obnoviti in v njem urediti dodatne prostore za Prirodoslovni muzej Slovenije, ki se je soočal s prostorsko stisko. Ob tem je ministrstvo pozvalo, da se nevladne organizacije izselijo, kar je naletelo na odpor, ki je privedel do sodnih sporov.[98] Nova ministrica Vrečkova je napovedala, da bo ministrstvo postopke v najkrajšem možnem času ustavilo, v obnovljeno stavbo pa se bodo lahko vrnile nevladne organizacije. Ob tem je dejala, da se zaveda prostorske stiske, ki jo ima prirodoslovni muzej.[99]

Novela Zakona o Radioteleviziji Slovenija

Državni zbor je 14. julija 2022 sprejel novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Za je glasovalo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 26.[100] Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob dejala: "Predlog zakona celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija. Novi zakon vrača vso avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija in civilni družbi. Namen novega zakona je spremeniti sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje pri kadrovskih in uredniških odločitvah in vrne RTV javnosti in zaposlenim." Novela predvideva združitev programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija v enotno telo, ki bi ga sestavljalo 17 članov, noben pa ne bi bil imenovan s strani državnega zbora. Šest članov bi iz svojih vrst izbrali zaposleni, 11 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in Nacionalni svet invalidskih organizacij.[100] Ob enem bi se ustanovilo poslansko telo finančni svet, namesto generalnega direktorja pa bi zavod vodilo štiri člansko vodstvo.[100]

Združitev MNZS in muzeja osamosvojitve

21. oktobra 2022 je ministrstvo za kulturo sporočilo, da začenja s postopkom združitve Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve v nov javni zavod oziroma v nov muzej.[101][102] Muzej osamosvojitve je bil ustanovljen v času 14. vlade Republike Slovenije, prostori pa so mu bili zagotovljeni na Poljanski cesti 40. Kot glavni razlog za združitev muzejev je ministrstvo navedlo, da bo to okrepilo tudi raziskovanje obdobja slovenske osamosvojitve. Ministrica Asta Vrečko je ob tem dejala: "Ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ideološki projekt prejšnje vlade. Z združitvijo obeh institucij se zasleduje argument strokovne in muzejske javnosti, da se sodobne in novejše zgodovine ne sme ločevati."[103]

Na odločitev ministrstva se je opozicijska Slovenska demokratska stranka odzvala z zahtevo po sklicu izredne seje državnozborskega odbora za kulturo. Po njihovo je ministrica s tem pokazala podcenjujoč in zavržen odnos do ključnih trenutkov v času nastanka države. Do odločitve ministrice so bili kritični tudi v nekaterih veteranskih organizacijah, protest je izrazilo tudi Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.[101][104][105]

19. januarja 2023 je vlada s sklepom ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je združil Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije.[106][107][108]

Kmetijstvo[uredi | uredi kodo]

Ustanovitev Strateškega sveta za prehrano[uredi | uredi kodo]

Konec decembra 2022 je vlada ustanovila nov Strateški svet za prehrano pod vodstvom Nataše Fidler Mis. Svet bo razpravljal o nacionalnih prehranskih smernicah, trajnostni pridelavi, nadgradnjah na področju prehranske politike, ukrepih za zmanjšanje količine zavržene hrane in drugih s tem povezanih temah. 10. januarja je bil seznam članov dopolnjen oz. posodobljen. Med drugim ga sestavljajo strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen, specialist kardiologije Zlatko Fras, agrarni ekonomist Aleš Kuhar, farmacevt Samo Kreft in drugi.[109][110]

Notranje zadeve[uredi | uredi kodo]

Prekrški in globe, izrečene zaradi kršenja covidnih odlokov

3. seja vlade

Na seji vlade 9. junija 2022 je vlada sprejela dva sklepa: prvi je ta, da se do konca avgusta pripravi analiza pravnih podlag, ki so bile uporabljene v postopkih proti kršiteljem covidnih ukrepov. Drugi sklep pa se nanaša na prenehanje veljavnosti odločitev glede tožb za povrnitev stroškov policiji na neprijavljenih shodih.[111]

Odstranitev ograje na meji s Hrvaško

Na 7. redni seji vlade, 8. julija 2022, so ministri odločili, da bo Slovenija na meji z Republiko Hrvaško odstranila ograjo, ki je bila tam postavljena za nadziranje nelegalnih migracij. Za odstranitev so določili Slovensko vojsko, medtem ko bo Policija po odstranitvi zadolžena za varovanje državne meje.[112][113]

Obramba[uredi | uredi kodo]

Levica, Socialni demokrati ter Lista Marjana Šarca in Stranka Alenke Bratušek, ki sta se kasneje pripojila h Gibanju Svoboda, Marjan Šarec pa je postal tudi obrambni minister, pa so v času tretje Janševe vlade nasprotovale predlogu zakona o investicijah v Slovensko vojsko od 2021 do 2027, težkemu 780 milijonov evrov.[114][115] Levica se je kot stranka čez svojo zgodovino zavzemala tudi za izstop Slovenije iz zveze NATO in njegovi nadaljnji širitvi, a se je ob podpisu koalicijske pogodbe dejala, da s tem ne bo pogojevala svojega vstopa ali delovanja v vladi, kar pa se v preteklosti že zgodilo.[116][117] Golobova koalicija se je že pred imenovanjem izrekla proti pogodbi za nakup oklepnikov v vrednosti 343,4 milijona evrov, ki jo jo je predhodni obrambni minister Matej Tonin podpisal nekaj dni pred nastopom Golobove vlade.[118][119][120]

Obrambni minister je po srečanju obrambnih ministrov zveze NATO 16. junija 2022 zatrdil, da Slovenija sredstev za obramb ne bo manjšala in da ostaja zvesta zavezi po oblikovanju srednje bojne bataljonske skupine.[121] Robert Golob se je med 28. in 30. junijem 2022 udeležil vrha zveze NATO v Madridu in dejal, da bo vlada v pol leta pripravila načrt o izpolnjevanju Natovih zavez glede izdatkov za obrambo.[122][123][124] Z njim bi Slovenija predvidela povišanje izdatkov za vojsko na dva odstotka. Golob je dejal, da bi cilj, ki je bil v prejšnjih vladah določen na leto 2030, poskusili doseči prej.[124]

Pravosodje[uredi | uredi kodo]

Dodatek k plači sodnikov[uredi | uredi kodo]

10. januarja 2023 je predsednik vlade Robert Golob a občnem zboru Slovenskega sodniškega društva napovedal reformo plačnega sistema sodnikov, do takrat pa obljubil dodatek v vrednosti 600 evrov bruto k plačam sodnikov. Pripadal bi funkcionarjem sodne oblasti, ki so sodniki, in funkcionarjem državnega tožilstva.[125] Vlada je pripravila predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem, v zakonodajni postopek pa ga vložila po nujnem postopku.[125] Zakonodajnopravna služba državnega zbora je k predlogu podala mnenje, da bi višina plače z novim dodatkom dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plače najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, med drugim predsednika republike, predsednika državnega zbora, predsednika vlade, ministrov ter predsednika in sodnikov ustavnega sodišča.[126]

2. februarja 2023 je vlada predlog umaknila iz procedure v državnem zboru.[127][128][129][126] Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je pojasnila, da je razlog v opozorilu zakonodajnopravne službe državnega zbora.[126]

Zdravstvo[uredi | uredi kodo]

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Spremembe sklepa o ustanovitvi NIJZ

Vlada je dne 7. junija 2022 na dopisni seji spremenila sklep o ustanovitvi NIJZ, s katerim je po novem predvideno, da do imenovanja strokovnega direktorja naloge le-tega opravlja v.d., in ne več generalni direktor NIJZ, ki je trenutno Milan Krek.[130] Krek sicer navaja, da s strani novega ministra Danijela Bešiča Loredana že dlje časa dobiva pritiske glede odstopa s položaja, vendar sodeč po njegovih navedbah, odstopil ne bo.[131]

Milan Krek je 30. junija 2022 odstopil s položaja, kot je navedel, po mesecu neznosnih političnih pritiskov. Svet NIJZ se je z odstopno izjavo seznanil in za v. d. direktorja imenoval Branka Gabrovca.[132]

Strokovna posvetovalna skupina NIJZ

Na novinarski konferenci dne 27. junija 2022 je bila predstavljena nova strokovna posvetovalna skupina NIJZ-ja za Covid-19. Vodil jo bo epidemiolog Mario Fafangel, njegova namestnica bo nekdanja ministrica za zdravje Alenka Trop Skaza, med člani pa so med drugim še antropolog Dan Podjed, matematik Janez Žibert, infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, komunikolog Mitja Vrdelja ter imunolog Alojz Ihan. Skupina bo ukrepe tehtala na podlagi treh scenarijev. Fafangel je poudaril, da bo med ukrepi odločal vsak posameznik sam, zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan pa še enkrat zagotovil, da obveznega cepljenja ne bo.[133]

Novela Zakona o nalezljivih boleznih[uredi | uredi kodo]

Poslanci koalicijskih strank s prvopodpisano Janjo Sluga so v parlamentarno proceduro vložili novelo Zakona o nalezljivih boleznih, s čimer so po njihovih besedah želeli preprečiti samovoljo vlad ob morebitnih epidemijah in odpraviti ugotovljene neustavnosti v takratnem zakonu iz leta 1995.[134][135] Vsebino novele zakona je pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije, ministrstva in poslanske skupine so dodale le manjše korekture. Z novelo se ne predvideva zapiranja šol ali nošnje mask med poukom, prav tako ni predvideno obvezno cepljenje. Ob enem se omejuje pristojnosti vlade in veča pristojnost strokovnih skupin. Novela sicer ohranja večino kazni in glob, jih pa ukinja za tiste, ki v času prepovedi organizirajo javna zbiranja.[135] Vložniki novele so predlagali obravnavo novele zakona po skrajšanem postopku, zaradi česar podpisov pod predlog novele niso prispevali poslanci SD Meira Hot, Bojana Muršič in Damijan Zrim.[135][136]

Odprava novele Zakona o javnem naročanju

Vlada je odpravila novelo Zakona o javnem naročanju, ki jo je sprejela tretja Janševa vlada in je zahtevala pridobitev referenčne cene nakupa zdravstvene opreme.[137] Po mnenju vlade ureditev namreč ni bila skladna s pravom Evropske unije in da vnaša korupcijska tveganja. Odločitev je naletela na kritiko skupine zdravstvo.si, ki meni, da odprava pomeni korak v smeri korupcije.[138]

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Ukinitev urada vlade za demografijo[uredi | uredi kodo]

Na seji dne 14. julija 2022 je vlada izdala odlok o ukinitvi Urada za demografijo. Kor razlog so navedli prekrivanje delovnega področja z Ministrstvom za delo, s tem so pristojnosti urada prenesli na to ministrstvo. Zadnji delovni dan urada je bil 11. avgust.[139][140]

Pogreb z vojaškimi častmi Janezu Zemljariču[uredi | uredi kodo]

5. januarja 2023 je vlada na redni seji sprejela sklep, da se preminulemu Janezu Zemljariču organizira pogreb z vojaškimi častmi.[141][142][143] Predlog za to je vladi poslal Marjan Šiftar skupaj z drugimi pobudniki, članicami in člani Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije v obdobju med leti 1980 in 1984, ki mu je takrat predsedoval Zemljarič. Odločitev vlade je vzbudila tudi neodobravanje; Zbor za republiko jo je v svoji izjavi označil za sramotno in da je Zemljarič kot notranji minister in šef Udbe (Službe državne varnosti) "Izkazoval tudi izrazito nedemokratičen odnos do nasprotnikov totalitarizma. Bil je (so)nosilec preteklega režima in (so)kriv za vohunjenje, preganjanje in trpljenje številnih Slovencev, ki niso soglašali s komunističnim totalitarizmom. Njihova življenja mu niso veliko pomenila. Še deset let po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije je s pestmi tolkel po mizi in kričal: »Janšo je treba ubiti, ubiti, ubiti!«" Vlada Republike Slovenije je tako po njihovem mnenju izkazala privrženost nekdanjemu totalitarnemu režimu.[144][145]

Seje[uredi | uredi kodo]

Prva seja nove vlade[uredi | uredi kodo]

1. seja vlade

Prva seja nove vlade je potekala še isti dan kot imenovanje v Državnem zboru, v sredo, 1. junija 2022. Na seji so bile narejene že prve kadrovske menjave, imenovani so bili državni sekretarji ter člani kabineta predsednika vlade.[146]

Prav tako so potrdili 3 podpredsednike vlade, to so postali Tanja Fajon, Luka Mesec in Danijel Bešič Loredan.[147]

33. redna seja[uredi | uredi kodo]

33. seja vlade

Na seji dne 24. januarja 2023, ki je potekala takoj po potrditvi novih ministrov v Državnem zboru in zaključeni reorganizaciji vlade, je bilo imenovanih mnogo sekretarjev na različna stara ali nova ministrstva.[148]

Mednarodni odnosi[uredi | uredi kodo]

Seznami obiskov[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ "Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo". 24ur. PRO PLUS. 1.6.2022. Pridobljeno dne 1.6.2022.
  2. ↑ "Po prvi seji nove vlade: na vrh Policije Lindav, Sovo bo kot v. d. vodil Kadivnik". 24ur. PRO PLUS. 1.6.2022. Pridobljeno dne 1.6.2022.
  3. ↑ "Tatjana Bobnar zapušča položaj ministrice za notranje zadeve". n1info.si. Pridobljeno dne 2022-12-07.
  4. ↑ "Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2023-01-03.
  5. ↑ "Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2023-01-03.
  6. ↑ "DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2023-01-24.
  7. ↑ "Odbor potrdil Hana, ki je izpostavil socialni dialog: "Večina podjetnikov ni izkoriščevalcev"". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-05-28.
  8. ↑ "Zelena luč za Arčona, ki je pred odborom poudaril čezmejno povezovanje". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-05-28.
  9. ↑ "Zelena luč za Jevška, ki je poudaril načrt za pospešitev skladnega razvoja Slovenije". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-05-28.
  10. ↑ "Zelena luč za Igorja Papiča, ki pravi: Načrtujemo brezplačne malice in učbenike ter spremembe NPZ-ja". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-05-28.
  11. ↑ "Odbor potrdil Emilijo Stojmenovo Duh, ki napoveduje zmanjšanje digitalnega razkoraka". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-05-28.
  12. ↑ "Tanja Fajon bi krepila vezi z "državami jedrne Evrope". Odbor jo je podprl". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-05-29.
  13. ↑ "Odbor DZ-ja podprl Dominiko Švarc Pipan: Želimo odpraviti splošen občutek nepravičnosti v družbi". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-05-29.
  14. ↑ "Odbor podprl kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki verjame, da je kriza priložnost". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-05-29.
  15. ↑ "Kandidatki za ministrico za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik zelena luč na matičnem odboru". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-05-29.
  16. ↑ "Tatjana Bobnar skozi sito parlamentarnega odbora". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-05-29.
  17. ↑ "Po mnenju odbora Šarec, ki se želi vrniti k Teritorialni obrambi, primeren kandidat". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-05-29.
  18. ↑ "Podpora Bojanu Kumru za infrastrukturnega ministra. "Zeleni prehod bo prioriteta."". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-05-31.
  19. ↑ "Irena Šinko potrjena za kmetijsko ministrico, zavzemala se bo za večjo samooskrbo s hrano". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-05-31.
  20. ↑ "Luka Mesec prejel podporo odbora: "Signali, da se naša socialna država krha, so zelo jasni"". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-05-31.
  21. ↑ "Okoljski minister bo Uroš Brežan: Naravne vire moramo izkoriščati skrajno odgovorno". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-05-31.
  22. ↑ "Matični odbor podprl Bešič Loredana: "Radi bi razbili tabu, da je zdravstveni sistem nedotakljiv"". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-05-31.
  23. ↑ "Kandidatka za ministrico Asta Vrečko: "Kulturna politika in ministrstvo se morata modernizirati"". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-05-31.
  24. ↑ "Alenka Bratušek prestala zaslišanje, v zagovoru poudarila razvoj železnic". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2023-01-12.
  25. ↑ "Darjo Felda prestal zaslišanje: "Potrebujemo drugačno šolo"". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2023-01-12.
  26. ↑ "Igor Papič potrjen za ministra, napoveduje prenovo visokošolske zakonodaje". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2023-01-12.
  27. ↑ "Uroš Brežan: Skrb za naravo dvigujemo na višjo raven". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2023-01-12.
  28. ↑ "Stojmenova Duh: "Grozi nam digitalna izključenost za velik delež našega prebivalstva"". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2023-01-12.
  29. ↑ "Maljevac: Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2023-01-13.
  30. ↑ "Jevšek: Prioriteta je skladen regionalni razvoj". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2023-01-13.
  31. ↑ "Han: Odločitev, da šport povežemo z gospodarstvom in turizmom, je prelomna". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2023-01-13.
  32. ↑ "Kumer: Ključno bo zagotoviti ukrepe, ki bodo preprečili pomanjkanje energije". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2023-01-13.
  33. ↑ "Zunanja ministrica Tanja Fajon uspešno prestala interpelacijo". 24ur.com. PRO PLUS. 10.11.2022. Pridobljeno dne 13.11.2022.
  34. ↑ "Interpelacija zoper ministrico Bobnar ni uspela". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-11-15.
  35. ↑ Ana Svenšek, Tanja Kozorog Blatnik, Aljoša Masten, Gregor Cerar, Miha Zavrtanik, Larisa Daugul, Aleksandra K. Kovač (24. april 2022). "Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica". MMC RTV SLO. RTV Slovenija. Pridobljeno dne 26. april 2022.CS1 vzdrževanje: Večkratna imena: authors list (link)
  36. ↑ "Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-04-26.
  37. ↑ Ma., Al. (25. april 2022). "V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja". MMC RTV SLO. RTV Slovenija. Pridobljeno dne 26. april 2022.
  38. ↑ B. R., Al. Ma., M. Z. (3. maj 2022). "Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata". MMC RTV SLO. RTV Slovenija.CS1 vzdrževanje: Večkratna imena: authors list (link)
  39. ↑ "Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače". Domovina. 2022-05-03. Pridobljeno dne 2022-05-03.
  40. ↑ "(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata". www.vecer.com. 2022-05-03. Pridobljeno dne 2022-05-03.
  41. ↑ "Podpis koalicijske pogodbe: "Začenja se novo poglavje prihodnosti Slovenije"". N1. 2022-05-24. Pridobljeno dne 2022-05-27.
  42. ↑ "Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-05-26.
  43. ↑ "STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade". www.sta.si. Pridobljeno dne 2022-05-26.
  44. ↑ "Golobovi ministri in njihovi državni sekretarji v najvišjih plačnih razredih". N1. 2022-06-30. Pridobljeno dne 2022-07-20.
  45. ↑ "https://twitter.com/strankasd/status/1240710426465189888". Twitter (angleščina). Pridobljeno dne 2022-07-20. Zunanja povezava v |title= (pomoč)
  46. ↑ Uredništvo (2022-06-29). "Ministrom Golobove vlade najvišje možne plače". Domovina. Pridobljeno dne 2022-07-20.
  47. ↑ "Najvišje plače za ministre in sekretarje: opozicija odločitvi vlade ne nasprotuje". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2022-07-20.
  48. ↑ "Prve vladne kadrovske rošade: Namesto Barbutovskega na Ukom prihaja Petra Bezjak Cirman". Dnevnik. Pridobljeno dne 2022-08-10.
  49. ↑ "STA: Barbutovski odhaja s čela Ukoma". www.sta.si. Pridobljeno dne 2022-08-10.
  50. ↑ "Namesto Barbutovskega na Ukom Petra Bezjak Cirman z RTVS". N1. 2022-08-10. Pridobljeno dne 2022-08-10.
  51. ↑ "Barbutovski zapušča Ukom, namesto njega premier predlaga Petro Bezjak Cirman". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-08-10.
  52. ↑ "STA: Premier Golob na čelo Ukoma predlaga Petro Bezjak Cirman". www.sta.si. Pridobljeno dne 2022-08-10.
  53. ↑ "STA: Vlada imenovala Petro Bezjak Cirman za novo v. d. direktorice Ukoma". www.sta.si. Pridobljeno dne 2022-08-11.
  54. ↑ "Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-08-11.
  55. ↑ 55,0 55,1 "Robert Golob: Ker smo spremenili politično kulturo, imamo po 100 dnevih zaupanje ljudi". rtvslo.si. Pridobljeno dne 2022-09-09.
  56. ↑ "Tanja Fajon po stotih dneh vlade: Slovenija znova postaja zagovornica demokracije in vladavine prava". rtvslo.si. Pridobljeno dne 2022-09-09.
  57. ↑ "STA: Golob: Ključen dosežek v 100 dneh vlade spoštljivost". www.sta.si. Pridobljeno dne 2022-09-09.
  58. ↑ "SDS po stotih dneh vlade: Ukrepanje je neprimerno, prioritete so "obrnjene na glavo"". rtvslo.si. Pridobljeno dne 2022-09-09.
  59. ↑ "Horvat vlado pohvalil glede spopadanja z energetsko krizo in kritiziral premajhno pomoč gospodarstvu". rtvslo.si. Pridobljeno dne 2022-09-09.
  60. ↑ "Lindav ostaja le vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije". rtvslo.si. Pridobljeno dne 2023-01-01.
  61. ↑ uredništvo |, Spletno. "Notranja ministrica Bobnar napovedala odstop". www.primorski.eu. Pridobljeno dne 2023-01-01.
  62. ↑ 62,0 62,1 62,2 MTK, MMC / DC / DL /, Prvi odstop, pridobljeno dne 2023-01-01
  63. ↑ "Robert Golob izgubil zaupanje in bo sprejel odstop Bonarjeve, ki bo bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu – In kaj Bobnarjeva očita Golobu?". TOPNEWS.si. 2022-12-07. Pridobljeno dne 2023-01-01.
  64. ↑ "Kakšne pritiske premierja Goloba in njegove ekipe je zaznal šef policije". N1. 2022-12-08. Pridobljeno dne 2023-01-01.
  65. ↑ 65,0 65,1 MTK, MMC / DC / DL /, Kdo stoji za Golobovo varnostno službo?, pridobljeno dne 2023-01-01
  66. ↑ postaja, Spletna. "Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? | Družina – vsak dan s teboj". Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? | Družina – vsak dan s teboj. Pridobljeno dne 2023-01-01.
  67. ↑ "Skrivnostna vloga Drnovškovega varnostnika: bil je tudi v štabu Svobode (VIDEO)". N1. 2022-12-14. Pridobljeno dne 2023-01-01.
  68. ↑ "Razkrivamo svežega "intimnega" prijatelja Tanje Fajon!Tanja Fajon: Slika je nastala pred tremi leti v skupini dvajsetih ljudi". prava.si (angleščina). Pridobljeno dne 2023-01-01.
  69. ↑ "Ali Golobovo varnostno službo neformalno vodi nepravnomočno obsojeni?". rtvslo.si. Pridobljeno dne 2023-01-01.
  70. ↑ "Nekdanji Drnovškov varnostnik brez pogodbe in plačila svetoval tudi Loredanu". N1. 2022-12-13. Pridobljeno dne 2023-01-01.
  71. ↑ "Miloš Milović v stikih z več Golobovimi ministri". www.delo.si. Pridobljeno dne 2023-01-01.
  72. ↑ "Vsak dan prvi - 24ur.com". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2023-01-01.
  73. ↑ "Golob in Loredan nista edina, s katerima je sodeloval bivši Drnovškov varnostnik". N1. 2022-12-15. Pridobljeno dne 2023-01-01.
  74. ↑ "Klakočar Zupančičeva: Treba je ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo". siol.net. Pridobljeno dne 2023-01-01.
  75. ↑ "Zaradi Golobovega svetovalca za varnost Knovs nenapovedano na policijo". N1. 2022-12-14. Pridobljeno dne 2023-01-01.
  76. ↑ 76,0 76,1 "DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2023-01-24.
  77. ↑ "DZ sprejel spremembe zakona o vladi, ki uvaja tri nova ministrstva". rtvslo.si. Pridobljeno dne 2023-02-05.
  78. ↑ "SDS zbrala podpise. Bo referendum hkrati z drugim krogom predsedniških volitev?". N1. 2022-10-04. Pridobljeno dne 2023-02-05.
  79. ↑ "Referendum o vladi: po 99 odstotkih preštetih glasov 56 odstotkov za, 44 odstotkov proti". rtvslo.si. Pridobljeno dne 2023-02-05.
  80. ↑ "Vsak dan prvi - 24ur.com". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2023-02-05.
  81. ↑ "Z reorganizacijo bo vlada svoje naloge izvajala še uspešnejše | GOV.SI". Portal GOV.SI. Pridobljeno dne 2023-02-05.
  82. ↑ "Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije". gov.si. Pridobljeno dne 2022-11-27.
  83. ↑ "Kumer in Papič odstopata, četverici ministrov danes prenehala funkcija". n1info.si. Pridobljeno dne 2023-01-03.
  84. ↑ "Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2023-01-03.
  85. ↑ "Premier Golob v DZ vložil seznam kandidatov za ministre v reorganizirani vladi". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2023-01-09.
  86. ↑ "Ponovna regulacija cen goriv: za bencin 1,56 evra, za dizel 1,668 evra na liter". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2022-07-03.
  87. ↑ "Prvi draginjski ukrepi bodo zvišali ceno goriva". Dnevnik. Pridobljeno dne 2022-07-03.
  88. ↑ "Znane so nove cene goriva: koliko bomo po novem odšteli za rezervoar". N1. 2022-06-20. Pridobljeno dne 2022-07-03.
  89. ↑ "Na več bencinskih črpalkah zmanjkalo goriva, nekatere celo začasno zaprli". N1. 2022-06-19. Pridobljeno dne 2022-07-03.
  90. ↑ "Mnogi niso prišli do goriva, ponekod črpalke kar zaprle vrata". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2022-07-03.
  91. ↑ "Pred podražitvijo ponekod zmanjkalo goriva. Petrol: Strah pred pomanjkanjem odveč". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-07-03.
  92. ↑ sobotainfo. "VIDEO: Kljub obvestilu, da goriva ni, brez težav tankal | Sobotainfo.com". sobotainfo.com. Pridobljeno dne 2022-07-03.
  93. ↑ "Je goriva po bencinskih servis res že zmanjkalo? Inšpektorji so na terenu". Avto-magazin.si (angleščina). Pridobljeno dne 2022-07-03.
  94. ↑ 94,0 94,1 "Če bo vladni predlog zvišanja plač ustrezen, shoda pomočnic vzgojiteljic ne bo". N1. 2023-01-04. Pridobljeno dne 2023-01-10.
  95. ↑ "Po napovedi protestnega shoda na pogajanjih o plačah pomočnic vzgojiteljic vendarle napredek". rtvslo.si. Pridobljeno dne 2023-01-10.
  96. ↑ "Pomočnicam vzgojiteljic višje plače". www.delo.si. Pridobljeno dne 2023-01-10.
  97. ↑ "Pomočnicam vzgojiteljic višje plače, sobotnega shoda, kot kaže, ne bo". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2023-01-10.
  98. ↑ "Metelkova 6: Nevladniki pozivajo ministrstvo, naj ustavi sodne postopke". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-06-30.
  99. ↑ "Stanovalci Metelkove 6 ostajajo v svojih prostorih | GOV.SI". Portal GOV.SI. Pridobljeno dne 2022-06-30.
  100. ↑ 100,0 100,1 100,2 "DZ sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-07-18.
  101. ↑ 101,0 101,1 "Ministrica Vrečko: "Muzej slovenske osamosvojitve se združuje z drugim muzejem, ne pa ukinja"". rtvslo.si. Pridobljeno dne 2022-11-19.
  102. ↑ "Muzeja slovenske osamosvojitve ne bo več". www.delo.si. Pridobljeno dne 2022-11-19.
  103. ↑ "Združitev Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve | GOV.SI". Portal GOV.SI. Pridobljeno dne 2022-11-19.
  104. ↑ "Ministrica Vrečko: Muzej slovenske osamosvojitve se združuje in ne ukinja". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2022-11-19.
  105. ↑ avtor, Gostujoči (2022-11-13). "Pri Muzeju slovenske osamosvojitve gre za naše dostojanstvo in nacionalni spomin". Domovina. Pridobljeno dne 2022-11-19.
  106. ↑ "Vlada združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije | GOV.SI". Portal GOV.SI. Pridobljeno dne 2023-02-05.
  107. ↑ "Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije". rtvslo.si. Pridobljeno dne 2023-02-05.
  108. ↑ "Novi muzej pomeni tudi novo vodstvo". www.delo.si. Pridobljeno dne 2023-02-05.
  109. ↑ "Ustanovljen Strateški svet za prehrano". www.gov.si. Pridobljeno dne 2023-01-08.
  110. ↑ "Znani člani strateškega sveta za prehrano". 24ur.com. Pridobljeno dne 2023-01-08.
  111. ↑ "Na čelu Fursa Peter Grum, tožbe za povrnitev stroškov Policiji umaknjene". 24ur.com. Pridobljeno dne 2022-06-09.
  112. ↑ "7. redna seja Vlade Republike Slovenije | GOV.SI". Portal GOV.SI. Pridobljeno dne 2022-07-08.
  113. ↑ "Na meji s Hrvaško bodo začeli odstranjevati žico". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-07-08.
  114. ↑ "Prva zelena luč za 780-milijonske investicije v Slovenski vojski". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2020-10-27.
  115. ↑ "Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (ZZSISV26)". pisrs. Pridobljeno dne 2022-05-09.
  116. ↑ "Levica bo vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata". Dnevnik. Pridobljeno dne 2022-06-30.
  117. ↑ "Levica proti širitvi Nata na Finsko in Švedsko, na vladi in odboru preglasovana". N1. 2022-06-29. Pridobljeno dne 2022-06-30.
  118. ↑ Gregorc, Marko. "Tonin prepričan, da je podpis pogodbe za nakup vojaške opreme nujen". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2022-05-09.
  119. ↑ "Toninu se mudi s podpisom pogodbe, Golob ga je pozval, naj se vzdrži". www.delo.si. Pridobljeno dne 2022-05-09.
  120. ↑ "Podpis pogodbe o nakupu osemkolesnikov bi se lahko zavlekel v maj". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-05-09.
  121. ↑ "Šarec: Zaveze Natu ostajajo, revizija nakupa boxerjev poteka". www.24ur.com. Pridobljeno dne 2022-06-30.
  122. ↑ "Predsednik vlade Robert Golob na vrhu zveze Nato v Madridu | GOV.SI". Portal GOV.SI. Pridobljeno dne 2022-06-30.
  123. ↑ "Predsednik vlade Robert Golob se udeležuje zasedanja Nata | GOV.SI". Portal GOV.SI. Pridobljeno dne 2022-06-30.
  124. ↑ 124,0 124,1 "Golob: Časovnico višanja izdatkov za obrambo bo treba pospešiti". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-06-30.
  125. ↑ 125,0 125,1 "59. dopisna seja Vlade Republike Slovenije | GOV.SI". Portal GOV.SI. Pridobljeno dne 2023-02-05.
  126. ↑ 126,0 126,1 126,2 "Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka za sodnike in tožilce". rtvslo.si. Pridobljeno dne 2023-02-05.
  127. ↑ "35. redna seja Vlade Republike Slovenije | GOV.SI". Portal GOV.SI. Pridobljeno dne 2023-02-05.
  128. ↑ "Umaknili predlog o 600 evrih dodatka k plačam sodnikov in tožilcev". www.delo.si. Pridobljeno dne 2023-02-05.
  129. ↑ "Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka sodnikom in tožilcem". siol.net. Pridobljeno dne 2023-02-05.
  130. ↑ "Nove spremembe na NIJZ, v nadzorni svet Elesa imenovan Kostrevec". 24ur.com. Pridobljeno dne 2022-06-07.
  131. ↑ "'Moj šef je svet zavoda in ne minister in ne predsednik vlade'". 24ur.com. Pridobljeno dne 2022-06-07.
  132. ↑ "Krek odstopil "po mesecu neznosnih političnih pritiskov". V. d. direktorja postal Branko Gabrovec". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-07-01.
  133. ↑ "Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev". 24ur.com. Pridobljeno dne 2022-07-01.
  134. ↑ "Gibanje Svoboda: Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih preprečuje samovoljo vlad". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-07-07.
  135. ↑ 135,0 135,1 135,2 "To so globe, ki jih predvideva novi zakon o nalezljivih boleznih". siol.net. Pridobljeno dne 2022-07-07.
  136. ↑ "Zakaj se štirje poslanci niso podpisali pod zakon o nalezljivih boleznih?". N1. 2022-06-20. Pridobljeno dne 2022-07-07.
  137. ↑ "Zdravstvo.si: Vlada z interventnim zakonom v zdravstvu koraka v smeri korupcije". N1. 2022-07-26. Pridobljeno dne 2022-07-31.
  138. ↑ "STA: V skupini zdravstvo.si razočarani nad odpravo novele zakona o javnem naročanju, na ministrstvu stojijo za odločitvijo". www.sta.si. Pridobljeno dne 2022-07-31.
  139. ↑ "Vlada ukinila urad za demografijo, predlaga zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-09-04.
  140. ↑ "Urad vlade za demografijo zapira svoja vrata". 24ur.com. Pridobljeno dne 2022-09-04.
  141. ↑ "30. redna seja Vlade Republike Slovenije". Vlada Republike Slovenije. Vlada. 5. 1. 2023.
  142. ↑ "Janez Zemljarič bo pokopan z vojaškimi častmi". www.delo.si. Pridobljeno dne 2023-01-10.
  143. ↑ "Janeza Zemljariča pokopali z vojaškimi častmi". rtvslo.si. Pridobljeno dne 2023-01-10.
  144. ↑ Slovenija. "IZJAVA ZA JAVNOST: Pogreb Janeza Zemljariča z vojaškimi častmi je velika sramota za Slovenijo – Zbor za republiko". Pridobljeno dne 2023-01-10.
  145. ↑ Uredništvo (2023-01-07). "Zemljaričev pogreb z vojaškimi častmi "predstavlja posmeh trpljenju številnih žrtev zločinskega delovanja Udbe"". Domovina. Pridobljeno dne 2023-01-10.
  146. ↑ "Prve poteze nove vlade: na vrh Policije Lindav, Sovo bo kot v. d. vodil Kadivnik". 24ur.com. Pridobljeno dne 2022-06-02.
  147. ↑ "Golob: Zdaj je za nas čas, da nehamo govoriti in začnemo delati. Janša: Vso srečo". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2022-06-02.
  148. ↑ "Vlada imenovala več državnih sekretarjev". 24ur.com. Pridobljeno dne 2023-01-24.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=15._vlada_Republike_Slovenije&oldid=5906811«